Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (10.376-10.400)


  1.      definitíven  -vna -o prid. (ȋ) ki se ne da spremeniti; dokončen: definitivna odločitev, rešitev; ocene so že definitivne; definitivno besedilo zakona ♦ jur. definitivni uradniki nekdaj stalno, redno nameščeni uradniki definitívno prisl.: definitivno se odreči nečemu; biti definitivno sprejet v službo; sam.: ne morem povedati še nič definitivnega ♪
  2.      definitívnost  -i ž (ȋ) dokončnost: definitivnost odločitve ♪
  3.      definítor  -ja m (ȋ) rel. svetovalec, pomočnik predstojnika samostanskega reda: definitor v kapucinskem samostanu ♪
  4.      deflacionístičen  -čna -o prid. (í) redko deflacijski: deflacionistična politika ♪
  5.      defórmen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko skažen, iznakažen: deformna postava ♪
  6.      deformíranec  -nca m (ȋ) knjiž. deformiran človek: živel je med pohabljenci in deformiranci ♪
  7.      deformíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deformirati: deformiranje drevesnih vrhov / birokratsko deformiranje razvoja ♪
  8.      deformíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deformiranega: deformiranost prsta / duševna deformiranost ♪
  9.      defórmnost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko skaženost, iznakaženost ♪
  10.      defravdánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri: ta človek je ničvrednež in defravdant ♪
  11.      defravdántski  -a -o (ā) pridevnik od defravdant: defravdantski uradnik ♪
  12.      deftín  -a m (ȋ) žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina: temno rdeč deftin; jopica iz deftina ♪
  13.      deftínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz deftina: deftinasta jopica ♪
  14.      degazolináža  -e ž (ȃ) kem. odstranjevanje propana in butana iz zemeljskega plina ali nafte: naprave za degazolinažo // obrat, stavba za to delo: gradnja nove degazolinaže ♪
  15.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
  16.      degeneracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degeneracijski znaki / degeneracijske bolezni degenerativne ♪
  17.      degenerát  -a m (ȃ) knjiž., redko degeneriranec ♪
  18.      degeneratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degenerativne bolezni; degenerativno obolenje srca / degenerativna sprememba ♪
  19.      degenêrik  -a m (é) degeneriranec: podpovprečno inteligentni ljudje in degeneriki; razkrojen degenerik / sprijen degenerik ♪
  20.      degeneríranec  -nca m (ȋ) degeneriran človek: bolan degeneriranec / ekspr. nemoralni degeneriranci in perverzneži ♪
  21.      degeneríranje  -a s (ȋ) glagolnik od degenerirati: degeneriranje kulturnih rastlin / degeneriranje buržoazne filozofske misli ♪
  22.      degeneríranka  -e ž (ȋ) degenerirana ženska: bolna degeneriranka ♪
  23.      degeneríranost  -i ž (ȋ) lastnost degeneriranega, izrojenost: degeneriranost rastline / posledica bede je bila degeneriranost in moralno propadanje ♪
  24.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist ♪
  25.      degolístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na francoskega generala de Gaulla: degolistični režim; degolistična politika / degolistično gibanje ♪

   10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA