Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (10.326-10.350)
- decéntnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost decentnega: decentnost njegovega vedenja ♪
- decentralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje ♪
- decentralizácija -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo; decentralizacija upravljanja; proces decentralizacije ♪
- decentralizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na decentralizacijo: decentralizacijski proces ♪
- decentralízem -zma m (ȋ) sistem decentraliziranega upravljanja: decentralizem gospodarskega življenja ♪
- decentralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje decentralizíran -a -o: decentralizirana uprava ♪
- decidíran -a -o prid. (ȋ) knjiž. odločen, določen, jasen: decidirana izjava; decidiran odgovor decidírano prisl.: decidirano izjaviti ♪
- decimálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote ♪
- decimíranje -a s (ȋ) glagolnik od decimirati: epidemija se je sprevrgla v pravo decimiranje otrok ♪
- decizíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. odločilen, odločujoč: njegov glas je bil pri posvetovanju deciziven ♪
- decrescéndo [dekrešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje tišje: igrati decrescendo decrescéndo -a m postopno upadanje jakosti: skladba se konča z decrescendom ♪
- déden -dna -o prid. (ẹ̄) ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze ◊ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; jur. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska dédno prisl.: dedno obremenjen ♪
- dédičen -čna -o prid. (ẹ̑) zastar. deden: dedična posest / dedična obolelost ♪
- dédična -e ž (ẹ̑) dedinja: bogata dedična; dedična po starem očetu ♪
- dédičnost -i ž (ẹ̑) zastar. dednost: teorija o dedičnosti / pravica dedičnosti ♪
- dédina -e ž (ẹ̄) star. 1. dedna posest: zapustil je dedino in se klatil po svetu; najstarejši sin je ostal na dedini; družinska dedina; lastnik dedine 2. dediščina: po očetovi smrti ga čaka bogata dedina / dedina starih časov ♪
- dédinja -e ž (ẹ̑) ženska, ki dobi dediščino: imenovati za dedinjo; edina dedinja hiše ♪
- dédinski -a -o prid. (ẹ̄) dediščinski: dedinski davek; dedinska pogodba / zastar. dedinsko pravo dedno pravo ♪
- dédiščina -e ž (ẹ̄) 1. premoženje, dobljeno po umrlem: dobiti, zapustiti dediščino; bogata dediščina; dediščina po materi; pravica do dediščine; davek na dediščino 2. kar je prevzeto iz preteklosti: kulturna dediščina; duhovna dediščina preteklosti / rešiti se kolonialne dediščine ♪
- dédiščinski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dediščino: dediščinski davek; dediščinska pravda, tožba ♪
- dédnopráven -vna -o prid. (ẹ̄-ā) nanašajoč se na dedno pravo: dednopravna pogodba; dednopravno razmerje razmerje, nastalo na podlagi dedovanja ♪
- dédnost -i ž (ẹ̄) 1. biol. lastnost organizmov, da se njihove lastnosti prenašajo na potomce: pravila dednosti; nauk o dednosti / naturalisti so skušali dokazati teorijo dednosti 2. dejstvo, da se kaj deduje: dednost prestola ♪
- dédnosten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dednost: dednostna teorija v delih naturalističnih pisateljev / knjiž. dednostno pravo dedno pravo ♪
- dédnozakúpen -pna -o prid. (ẹ̄-ȗ) nanašajoč se na dedni zakup: dednozakupna kmetija ♪
- dedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dedovanje: dedovalna pravica ♪
10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426