Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (1.026-1.050)


  1.      naméstnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega: dokler se ne vrnem, bo on moj namestnik / očetov namestnik / po odhodu tega pevca dolgo časa niso našli primernega namestnika naslednika // navadno s prilastkom kdor ima stalno, uradno določene funkcije, naloge kakega drugega vodilnega uslužbenca, funkcionarja: izvolili so predsednika in tri namestnike / namestnik komandanta brigade; namestnik javnega tožilca 2. v nekaterih državah od vladarja, vlade imenovani predstojnik višje upravne enote: kralj je odstavil, zamenjal namestnika / cesarjev namestnik // v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati: določiti mladoletnemu kralju namestnika ◊ rel. božji namestnik kdor v odnosu do koga zastopa božjo avtoriteto, zlasti duhovnik; zgod. (deželni) namestnik v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželne vlade ♪
  2.      naméstniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na namestnike ali namestništvo: namestniški položaj / namestniško uradništvo ♪
  3.      naméstništvo  -a s (ẹ̑) 1. položaj, funkcija namestnika: odpovedati se namestništvu; dobro plačano namestništvo 2. v nekaterih državah urad od vladarja, vlade imenovanega predstojnika višje upravne enote: poslati prošnjo namestništvu ♦ zgod. (deželno) namestništvo v stari Avstriji deželna vlada // v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati: mladoletni vladar z namestništvom / kraljevo namestništvo ♪
  4.      namésto  predl. (ẹ̑) z rodilnikom za izražanje zamenjave: napisati pismo namesto matere; pojdi tja namesto mene; namesto petih sta samo dva / noče v službo, namesto tega rajši prekupčuje / namesto dvajset napiši deset / namesto danes pridi jutri; namesto po cesti vozi po pločniku; znesti se nad tovarišem namesto nad tekmecem // v vezniški rabi, v zvezi z da za izražanje nasprotja s prej povedanim: namesto da bi delal, postopa ♪
  5.      namestováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. nadomeščati: zagrinjalo je namestovalo vrata / pri tem delu je hlapec namestoval gospodarja ♪
  6.      namestu  gl. namesto ♪
  7.      naméšati  tudi namešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) z mešanjem priti do česa: pleskar je namešal barvo za beljenje; namešati pijačo / namešati blato in grušč // z mešanjem spraviti kam: namešati strup med jed; v vino je namešal vode naméšan -a -o: z blatom namešan grušč ♪
  8.      naméščanje  -a s (ẹ́) glagolnik od nameščati: nameščanje antene, jader, strojev / nameščanje učiteljev, uradnikov ♪
  9.      naméščati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj kam v določen, ustrezen položaj: nameščati televizijsko anteno na streho; nameščati jadra / nameščati stroje v spodnje prostore 2. publ. delati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastanjevati: nameščati goste po zasebnih sobah 3. v nekaterih državah delati, da je kdo sprejet v delovno razmerje z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: nameščati učitelje, uradnike; nameščati in odpuščati 4. zastar. nadomeščati: jutri me bo on nameščal / praznoto je začelo nameščati prijetno pričakovanje naméščati se s prislovnim določilom spravljati se kam v določen telesni položaj: koliko časa se pa nameščaš na postelji ♪
  10.      naméščenec  -nca m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti nameščenca; delavci in nameščenci / vodilni nameščenci ♪
  11.      naméščenje  -a s (ẹ̑) star. služba, zaposlitev: dobiti nameščenje v sosednjem mestu ♪
  12.      naméščenka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od nameščenec: trgovec je svoji nameščenki odpovedal službo ♪
  13.      naméščenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nameščence: nameščenski sloj / delavski in nameščenski sindikati ♪
  14.      naméščenstvo  -a s (ẹ̑) nameščenci: delavstvo in nameščenstvo / javno nameščenstvo ♪
  15.      namèt  -éta m (ȅ ẹ́) redko kar namete, nanese veter: visoki snežni nameti; razmetavati namete listja ♪
  16.      nametáti  -méčem dov., namêči namečíte; namêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti kam: otroku nameče igrače in gre; iz podstrešja je nametal seno za konje; nametati na kup; nametali so poln pod snopja / nametati kamenje, prst v jamo / nametati omet na zid 2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: nametati misli na papir; na platno je nametal nekaj spačenih figur ● ekspr. nametal je obleko nase in zbežal hitro se je oblekel; ekspr. spet bi ti rad nametal peska v oči ti prikril resnico; pog., ekspr. nametal mu jih je po grbi, da je ves črn natepel, pretepel ga je nametán -a -o: na papirju je nekaj bežno nametanih stavkov; kup nametanih cunj / ekspr. poslopja so nametana brez reda ♪
  17.      nametávati  -am nedov. (ȃ) z metanjem spravljati kam: nametavati in odmetavati sneg / nametavati krompir pri sajenju metati, polagati v jamice ♪
  18.      namežíkati  -am [mǝž in mež] dov. (ȋ) star. pomežikniti, namežikniti: ko je zagledal snubača, je čudno namežikal; pred odhodom mu je veselo namežikala ♪
  19.      namežíkniti  -em [mǝž in mež] dov. (í ȋ) pomežikniti: žena mu je znova namežiknila; hudomušno, pomenljivo, prebrisano namežikniti; sporazumno si namežiknejo in odidejo ♪
  20.      namežikováti  -újem nedov. (á ȗ) pomežikovati, mežikati: ženski sta si pomenljivo namežikovali za njegovim hrbtom / rad namežikuje dekletom / pes leno namežikuje na pragu mežika ♪
  21.      namíg  -a m (ȋ) 1. hoteno prikrito izražena misel, opozorilo: dobiti, preslišati, prezreti namig; koristni, zlobni namigi; zabolel ga je namig na njegovo nesrečo; namigi in sumničenja 2. gib, s katerim se izrazi določena zahteva, želja, hotenje: na predsednikov namig je prestrigel vrvico; opazil je njen namig z roko / z namigom glave mu je pokazal vrata ♪
  22.      namigávanje  -a s (ȃ) glagolnik od namigavati: njenega namigavanja ni razumel / nehaj s tem namigavanjem na njegovo preteklost; skrito, zlobno namigavanje ♪
  23.      namigávati  -am nedov. (ȃ) 1. hoteno prikrito omenjati, opozarjati: nekaj namigava; zlobno je namigaval na njeno preteklost 2. z gibi izražati: namigavala sta zdaj temu, zdaj onemu dekletu / zna zapeljivo namigavati z očmi pomežikovati ♪
  24.      namigljáj  in namígljaj -a m (ȃ; ȋ) star. namig: kaj misliš s tem namigljajem; niti najmanjšega namigljaja ni bilo o čem takem ♪
  25.      namigljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki (rad) namiguje: ne mara namigljivih ljudi / namigljivo govorjenje ♪

   901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA