Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (10.251-10.275) 
- davnína -e ž (í) daljna preteklost: zamislil se je v davnino; te živali so izumrle že v davnini; ekspr. siva davnina ♪
- davnínski -a -o (ȋ) pridevnik od davnina: sedanjost potaji se v čar davninski (M. Jarc) ♪
- dávno prisl. (á) 1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna 2. zelo dolgo časa: to vem že davno ● ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven ♪
- dávnodáven -vna -o prid. (ā-á) knjiž., ekspr. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): pred davnodavnim časom; davnodavna preteklost ♪
- dávnost -i ž (á) pesn. daljna preteklost: Od luči spomina ozarjena davnost, kako si čarobna! (A. Medved) ♪
- dávščina -e ž (á) dajatev v obliki davka, pristojbine ali prispevka: naložiti nove davščine; plačevati davščino; davki, pristojbine in druge davščine; občinske davščine ♪
- dávščinski -a -o (á) pridevnik od davščina: davščinski predpisi ♪
- debaláns -a m (ȃ) fin. primanjkljaj v trgovinski, plačilni bilanci ali v državnem proračunu: debalans v zunanji trgovini; prizadevanja za izravnavo plačilnega debalansa ♪
- debatánt -a m (ā á) knjiž. debater: oba sta strastna debatanta ♪
- debáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer ♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo nad sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje ♪
- debatíranje -a s (ȋ) glagolnik od debatirati: prazno, vneto debatiranje ♪
- debeláčen in debeljáčen -čna -o (ā) pridevnik od debelača: debelačni žganci ♪
- debelačevína in debeljačevína in debeláčevina in debeljáčevina -e ž (í; á) nar. belokranjsko koruznica: sekati debelačevino ♪
- debeláčina in debeljáčina -e ž (ā) nar. belokranjsko koruza ali koruznica ♪
- debeláčnica in debeljáčnica -e ž (ȃ) nar. belokranjsko koruza ali koruznica ♪
- debélcan -a -o [u̯c in lc] prid. (ẹ̑) ljubk. debel: debelcane dojenčkove ročice ♪
- debelênje -a s (é) glagolnik od debeleti: močnate jedi povzročajo debelenje ♪
- debelílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debeljenje: debelilna kura ♪
- debelín -a m (ȋ) ekspr. debel človek: tisti debelin mi je to pravil ♪
- debelína -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk) ♪
- debelínka -e ž (ȋ) žarg., les. debelinski skobeljnik: mizarski stroj s poravnalnikom in debelinko ♪
- debelínko -a m (ȋ) šalj. debel človek: prijazen debelinko / sinko debelinko / kot nagovor umakni se, debelinko ♪
- debelínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debelino: debelinski prirastek lesa; debelinska rast rast v debelino ♦ gozd. debelinski razred drevja; debelinsko šestilo šestilo za merjenje premera debel; les. debelinski skobeljnik stroj za skobljanje lesa na zaželeno debelino ♪
- debeljênje -a s (é) glagolnik od debeliti se: debeljenje drevja / poskusili so ga zdraviti z debeljenjem ♪
- dêbeln -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 
