Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (10.126-10.150)

10126.      dajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajanje: materinski dajalni nagon ♪
10127.      dajálnik  -a m (ȃ) lingv. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom; predmet v dajalniku ♪
10128.      dajálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica ♪
10129.      dajánje  tudi dájanje -a s (ȃ; á) glagolnik od dajati: dajanje denarja; brezobrestno dajanje posojil / dajanje krvi / dajanje injekcij; dajanje prve pomoči / dajanje zemlje v zakup / dajanje pripomb in kritik je zaželeno ♪
10130.      dajátven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajatev: dajatvena obveznost / dajatvena tožba ♪
10131.      dájnčica  -e ž (ā) lingv. črkopis vzhodne Štajerske v prvi polovici 19. stoletja: metelčica in dajnčica; knjiga v dajnčici ♪
10132.      dájnčičar  -ja m (ā) lingv. pristaš dajnčice: nasprotnik dajnčičarjev ♪
10133.      dákoromúnski  -a -o prid. (ȃ-ȗ) lingv., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika ♪
10134.      dákron  -a m (ȃ) tekst. poliestrno vlakno ameriške proizvodnje: prepričali so se o veliki odpornosti dakrona // tkanina iz teh vlaken: kostim iz dakrona ♪
10135.      daktíličen  -čna -o prid. (í) zastar. daktilski: daktilični verz ♪
10136.      daktilografíranje  -a s (ȋ) glagolnik od daktilografirati: biti utrujen od celodnevnega daktilografiranja ♪
10137.      dalekoséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) raba peša daljnosežen: dalekosežni načrti; dalekosežne posledice ♪
10138.      dalekoséžnost  -i ž (ẹ́) raba peša daljnosežnost: dalekosežnost zgodovinskih sprememb ♪
10139.      dalekovíden  -dna -o prid. (í ȋ) raba peša daljnoviden: očala za dalekovidne / dalekoviden mislec ♪
10140.      dalekovídnost  -i ž (í) raba peša daljnovidnost: pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti / njegova modra dalekovidnost ♪
10141.      daljáven  -vna -o (ȃ) pridevnik od daljava ♪
10142.      dáljen  -jna -o prid. (ā) 1. krajevno zelo oddaljen, ant. bližnji: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod // ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev // časovno zelo oddaljen: daljni časi; spomin na daljno mladost; daljna preteklost, prihodnost 2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot; daljno obzorje / daljna prostranstva; pesn. daljne dalje 3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen; sam.: spomin na nekaj daljnega ♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana ♪
10143.      daljíčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od daljica: daljična simetrala ♪
10144.      daljína  -e ž (í) daljava: iz daljine je odmeval glas vaškega zvona; pesn. daljine morja / izmeriti daljino ♦ šport. skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni smeri ♪
10145.      daljínar  in daljinár -ja m (ȋ; á) knjiga s seznamom razdalj med avtobusnimi, železniškimi postajami ♪
10146.      daljinomér  -a m (ẹ̑) priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti: fotografska kamera z vgrajenim svetlomerom in daljinomerom; artilerijski daljinomer; elektronski daljinomer ♪
10147.      daljínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih; daljinsko vodenje rakete ♦ fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivom daljínsko prisl.: daljinsko vklapljati in izklapljati ♪
10148.      dáljnica  -e ž (ȃ) redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljnici ♪
10149.      dáljnji  -a -e prid. (ȃ) zastar. nadaljnji: daljnji razvoj spora; daljnje iskanje je nepomembno ♪
10150.      daljno...  ali dáljno... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na daljen: daljnogled, daljnoviden; daljnovzhoden ♪

   10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226