Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

muzik (42)

1.      múzik  stil. múzikus -a m (ú) glasbenik: nadarjen mlad muzik; nastopajo jazz muziki ♪
2.      mužík  -a m (ȋ) nav. ekspr., v ruskem okolju, zlasti pred oktobrsko revolucijo kmet: neuki mužiki; slavjanofilsko čaščenje mužikov ♪
3.      múzika  -e ž (ú) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: gojiti, študirati muziko; za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika // glasbeno delo: komponira slabo muziko; poznavanje naše muzike v tujini 2. igranje (na glasbila): po proslavi bo muzika in ples; muzika utihne; iz vasi je slišati glasno, hrupno muziko // izvajanje glasbenih del: rad posluša moderno muziko / muzika za ples; pren., pesn. muzika dežja, stroja 3. pog. skupina ljudi, ki igra na glasbila; godba: muzika je zaigrala koračnico; najeti muziko / kot vojak je bil pri muziki 4. knjiž., ekspr. blagoglasnost, melodičnost: muzika jezika, stavka; pren. muzika slike ● pog., ekspr. to je pa druga muzika stvar je drugačna, kakor je kazalo; ekspr. dosti imam te muzike naveličan sem tega ravnanja, stanja, odveč mi je; slabš. narediti komu mačjo muziko dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; pog., ekspr. ko jim bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike ne bodo več delali, počeli tega; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ♪
4.      muzikál  in musical -a [druga oblika muzikál in mjúzikl] m (ȃ; ȗ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju odrsko glasbeno delo z elementi operete, kabareta, glasbena komedija: skladatelj muzikalov; scenarij za muzikal ♪
5.      muzikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno 3. redko blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil ◊ lingv. muzikalni naglas tonemski naglas muzikálno prisl.: skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje ♪
6.      muzikáličen  -čna -o prid. (á) ki ima čut, smisel za glasbo: muzikaličen človek; je zelo muzikalična in ima lep glas / muzikalični dar ♪
7.      muzikáličnost  -i ž (á) lastnost, značilnost muzikaličnega človeka: obdarjen je z muzikaličnostjo / redko njegov stil se odlikuje po muzikaličnosti in ritmičnosti muzikalnosti ♪
8.      muzikálije  -lij ž mn. (á ȃ) knjige, zvezki s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli: trgovina z muzikalijami; zemljevidi in muzikalije ♪
9.      muzikálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost muzikalnega človeka: solist je pokazal izredno muzikalnost / muzikalnost jezika ♪
10.      muzikánt  in muzikànt -ánta m, im. mn. tudi muzikántje (ā á; ȁ á) kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: muzikanti so igrali poskočne polke; že praded je bil muzikant / popotni, vaški muzikant ♪
11.      muzikántar  -ja m (ā) pog., ekspr. muzikant, godec: igrali in peli so domači muzikantarji; najeti muzikantarje ♪
12.      muzikológ  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe: kongres muzikologov; skladatelj in muzikolog ♪
13.      muzikologíja  -e ž (ȋ) veda o glasbi: predavati muzikologijo; zahteve sodobne muzikologije ♪
14.      muzikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na muzikologe ali muzikologijo: muzikološko društvo / muzikološka vprašanja / muzikološki inštitut ♪
15.      àmuzikálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki je brez čuta, smisla za glasbo: je povsem amuzikalen človek ♪
16.      étnomuzikologíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje: razmerje med etnomuzikologijo in muzikologijo ♪
17.      nèmuzikálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / redko nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen ♪
18.      nèmuzikáličen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje ♪
19.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪
20.      čustvovánje  -a s (ȃ) 1. čustveno življenje, doživljanje: v njegovem zadnjem delu je prikazano čustvovanje in mišljenje mladostnika; narodno, socialno čustvovanje; slabe družinske razmere povzročijo motnje v otrokovem čustvovanju 2. glagolnik od čustvovati: poslušal je cigansko muziko in se predajal čustvovanju ♪
21.      denár  -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih 2. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar ● ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ◊ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja ♪
22.      ekstemporírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral ♪
23.      fenomenologíja  -e ž (ȋ) opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov ♪
24.      frazíranje  -a s (ȋ) glagolnik od frazirati: sposobnost dovršenega muzikalnega fraziranja / fraziranje o revoluciji ♪
25.      glasboslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe; muzikolog ♪

1 26