Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
muhar (9)
- múhar -ja m (ȗ) 1. rib. kdor muhari: muhar in črvar 2. zool. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom, Muscicapa: muharji in sinice / črnoglavi muhar 3. vet. konj z izpuščajem na koži, ki ga povzročajo zlasti muhe: zdraviti muharje ♪
- múharček -čka m (ȗ) nar. zahodno najmanjša ptica pevka z rdečo ali rumeno liso na temenu; kraljiček: drobni muharčki ♪
- múharica -e ž (ȗ) rib. ribiška palica za lov z umetno muho: prožna muharica ♪
- muháriti -im nedov. (á ȃ) rib. loviti ribe na umetno muho: muhariti in črvariti ♪
- muhárjenje -a s (á) glagolnik od muhariti: muharjenje in črvarjenje ♪
- múharski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na muharje ali muharjenje: muharski pribor / muharsko kolesce ♪
- múhovček -čka m (ú) nar. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom; muhar: odselitev muhovčkov ♪
- plezálček -čka [u̯č tudi lč] m (ȃ) nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček ♪
- vijáčiti -im nedov. (á ȃ) rib. loviti ribe tako, da se vržena vaba vleče k sebi z navijanjem vrvice na (ribiško) kolesce: muhariti in vijačiti vijáčiti se knjiž. viti, zvijati se podobno navoju pri vijaku: figure se vrtijo in vijačijo ♪