Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (9.276-9.300)


  1.      šmènt  šmênta in šménta m (ȅ é, ẹ́) 1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot kletvica: šment! o ti šment ti! šment nazaj! ∙ ekspr. od šmenta ste hitri zelo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal b) začudenje: šment, kako si neprijazna; odkod, šment, je dobil ta dar c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali šmênta in šménta pog., ekspr.: šmenta, bil sem zelo prestrašen; kaj šmenta razmišlja ♪
  2.      šméntan  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ekspr. ki izraža a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna 2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati šméntano prisl., ekspr. zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno ♪
  3.      šmírati  -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. ljubimkati, flirtati: menda je šmirala s sosedom 2. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: ker mu je dobro šmiral, sta zmagala ♪
  4.      šmôren  -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren 2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkost ● nižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je ♪
  5.      šóla 1 -e ž (ọ̑) 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; miličniška, podoficirska šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; partijska, politična šola; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola nekdaj ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce // poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola 2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma ● žarg., šol. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola nekdaj, ljudski naziv vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati ◊ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa ♪
  6.      šóla 2 -e ž (ọ̑) poljud. 1. vnetna bulica na čeljustnem delu ustne votline: naredila se mu je šola; boleča šola 2. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju, strok. zazobnica ♪
  7.      šólati  -am nedov. (ọ̑) 1. omogočati komu, da (si) načrtno pridobiva znanje, spretnosti: šolati svoje otroke; šolati na svoje stroške; dali so ga šolat v mesto / ekspr. sina šola za zdravnika 2. poučevati koga z namenom, da si načrtno pridobiva znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: šolati mizarje, učitelje; šolati strokovnjake za vodstvene delavce; letalske organizacije šolajo svoje člane na najnovejših motornih letalih; jezikovno šolati novinarje / šolati pse za odkrivanje mamil, ponesrečencev 3. z vajo delati kaj bolj sposobno: šolati svoj posluh / šolati pevski glas / ekspr. šolati oko v razpoznavanju odtenkov ● ekspr. življenje ga je trdo šolalo imel je težko življenje; žarg., agr. šolati vino z določenimi postopki usmerjati naravne biokemične procese pri zorenju mošta v vino šólati se načrtno (si) pridobivati znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: moj brat se še šola; šolati se v Ljubljani, v tujini; šolal se je le kratek čas; brezplačno, redno se šolati / ne morejo se šolati v maternem jeziku / šolati se za pravnika, zdravnika; šola se za mehanika uči se šólan -a -o: šolan človek; imeti šolan glas; ponosna je na svoje šolane otroke; strokovno šolane negovalke; ni šolana pevka; take podrobnosti opazi le šolano oko; biti šolan v socialističnem duhu ♦ lov. šolani pes ♪
  8.      šólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko ● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja ◊ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo ♪
  9.      šómoštrski  -a -o prid. (ọ̄) star. učiteljski: šomoštrska služba ∙ star. zadosti mu je njenega šomoštrskega govorjenja vsiljivega dajanja nasvetov, naukov ♪
  10.      šópati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. gačiti: šopati medveda 2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem ∙ nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti ♪
  11.      šôtor  -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico ∙ ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet ♪
  12.      šovinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na šoviniste ali šovinizem: šovinistična gesla / teroristične in šovinistične organizacije / šovinistična nestrpnost; šovinistično sovraštvo šovinístično prisl.: šovinistično nastopati proti komu; šovinistično obarvan članek ♪
  13.      šovinízem  -zma m (ȋ) prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda: boriti se proti šovinizmu; šovinizem in nacionalizem / romanu so očitali narodni šovinizem ∙ ekspr. moški šovinizem prepričanje moških, da so več vredni kot ženske ♪
  14.      špalír  -ja m (ȋ) 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti: ob cesti je bil gost špalir; špalir otrok / državnik je stopal skozi špalir / narediti komu špalir / postaviti se v špalir; ostati v špalirju // ekspr., z rodilnikom v taki vrsti, skupini postavljene stvari, predmeti: na vrtu je bil špalir murv, vrtnic 2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte: narediti špalir za marelico; trta se vzpenja po špalirju; špalir iz žice // s prilastkom (sadno) drevje, trta ob takem ogrodju: breskov špalir; ob zidu je stal marelični špalir / naravni špalir brez strogo vzgojene oblike; obstenski špalir ♪
  15.      špánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Špance ali Španijo: španski jezik / španske bikoborbe; španska glasba; španska umetnost; špansko vino / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev; španska bolezen gripa, ki se je širila iz Španije ob koncu prve svetovne vojne; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje ● španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum; gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja; peči španske vetrce; lit. španska asonanca asonanca, ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi; šah. španska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli napade s kraljevim lovcem črnega skakača na daminem krilu; voj. španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge; španska inkvizicija inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva; španska državljanska vojna državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939; zool. španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria špánsko prisl.: govoriti (po) špansko ♪
  16.      špárati  -am nedov. (á) nižje pog. varčevati: šparati za novo pohištvo / šparati pri hrani ∙ nižje pog. tega fanta doma šparajo mu ne nalagajo (težkega) dela; nižje pog. pri delu se špara ni delaven; kdor jezika špara, kruha strada kdor si ne upa, ne zna kaj vprašati, prositi, ima škodo, ne doseže tistega, za kar se poteguje ♪
  17.      špêhek  -hka m (ē) ekspr. manjšalnica od špeh: zaklal je prašiča in odrl špehek / boš malo špehka in kruhka / špehek se mu nabira redi se ♪
  18.      špíca 2 -e ž (í) 1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje // končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice 3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami ● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; žarg., film. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; žarg., film. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji ♪
  19.      špitál  -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital ♪
  20.      špórt  -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji ♦ šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport ♪
  21.      špórten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala 2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke ● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmi ◊ igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo špórtno prisl.: športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen ∙ žarg. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno ♪
  22.      špríkla  -e ž (ȋ) nižje pog. 1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi 2. špica, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa 3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile ♪
  23.      šrámel  -mla m (á) muz., zlasti v avstrijskem okolju kvartet, sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare: šramel je igral zabavno glasbo ♪
  24.      štaféta  -e ž (ẹ̑) 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo: udeležiti se štafete; tekmovati v štafeti; štafeta v plavanju / zmagati v štafeti štirikrat sto metrov // tekmovalci takih ekip: nastopila je moška štafeta; zmagala je štafeta Jugoslavije 2. pog. štafetna palica: predati, prevzeti štafeto / izročiti štafeto maršalu Titu 3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu: vse štafete so pravočasno dosegle cilj / poštna štafeta ● štafeta mladosti pri kateri izbran mladinski delegat v imenu mladine, narodov in narodnosti Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu, po njegovi smrti pa predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije ob dnevu mladosti; pog. štafeta mladosti je prenočila v Novem mestu udeleženci štafete mladosti ♪
  25.      štaféten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na štafeto: štafetni tek; tekmovati v štafetnem plavanju / tekmovalec preda štafetno palico palico določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu / izročiti komu štafetno palico umetniško izdelano votlo palico s pismom, poslanico ∙ ekspr. ko bom odšel drugam, bom predal štafetno palico tebi boš ti prevzel, nadaljeval moje delo ♪

   9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA