Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (7.801-7.825)


  1.      razjásniti  -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec razjásnjen -a -o: vse podrobnosti še niso razjasnjene ♪
  2.      razjasníti  -ím dov., razjásnil (ȋ í) narediti, da je kaj brez oblakov: burja je razjasnila nebo; nebo se je že razjasnilo; brezoseb. razjasnilo se je, zato pusti dežnik doma // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: razjasniti temno noč ● ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen razjasnjèn -êna -o in razjásnjen -a -o: razjasnjeno nebo ♪
  3.      razjasnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje ♪
  4.      razjédati  -am nedov. (ẹ́) 1. z grizenjem uničevati: molji razjedajo volnene tkanine; nekatere mravlje razjedajo les / ekspr. težko delo mu razjeda zdravje uničuje; pren. sovraštvo mu razjeda srce 2. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: rja, sol razjeda železo / ta plin razjeda kožo, sluznico // s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: ledeniki razjedajo zemeljsko površje; valovi razjedajo obalo 3. ekspr. vznemirjati, mučiti: domotožje, ljubosumje, obup ga razjeda; zakaj bi se razjedal s takimi dvomi; ne razjedaj si duše razjedajóč -a -e: razjedajoča morska voda; razjedajoče hrepenenje ♪
  5.      razjésti  -jém dov., 2. mn. razjéste, 3. mn. razjedó tudi razjéjo; razjéj in razjèj razjéjte; razjédel razjédla, stil. razjèl razjéla (ẹ́) 1. z grizenjem uničiti: pohištvo so razjedli črvi; volneno blago razjedo molji; pren. častihlepje mu bo razjedlo dušo 2. s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano: lug razje kožo; rja je razjedla kovinsko ograjo // s svojim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano: hudournik je razjedel pobočje / vrv, žica mu je do krvi razjedla roko razjéden -a -o: od črvov razjedena omara; razjedena pločevina ♪
  6.      razjezíti  -ím dov., razjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: z nesramnim govorjenjem jih je zelo razjezil / razjezilo bi me, če ne bi prišli // povzročiti nezadovoljstvo: nestrokovna in pristranska kritika je igralce razjezila razjezíti se začutiti, izraziti veliko jezo: ko je to slišal, se je razjezil; oče se je razjezil nanj, ker ni izdelal; ekspr. za vsako malenkost se razjezi; hitro, rada se razjezi // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razjeziti se zaradi slabe kvalitete blaga / razjezil se je, da mu ne bo več dajal denarja / pusti me pri miru, se je razjezila razjezèn -êna -o: razjezen človek; razjezen je odšel spat ♪
  7.      razkadíti  -ím dov., razkádil; razkajèn (ȋ í) narediti, povzročiti, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter je razkadil meglo; pren. njegove besede so razkadile vse dvome razkadíti se 1. prenehati biti, obstajati: dim se je že razkadil; ko so se oblaki razkadili, smo zagledali vrhove gor; brezoseb. odpri okno, da se razkadi // ekspr. izginiti, miniti: pomisleki, predsodki so se razkadili; njegova slava se je brez sledu razkadila 2. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: počakal je, da se ji je jeza razkadila; navdušenje se mu je kmalu razkadilo; na svežem zraku se jim je pijanost razkadila ♪
  8.      razkázati  tudi razkazáti -kážem dov. (á á á) 1. drugega za drugim pokazati: razkazali so jim knjige, slike; razkazati sobe // pokazati po delih: gostom so najprej razkazali hišo in vrt; razkazati komu mesto 2. zastar. pokazati: v boju je razkazal veliko moč / v prvem poglavju pisatelj razkaže življenje na podeželju opiše, prikaže ♪
  9.      razkazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razkazovati: razkazovanje hiše / nasprotovati javnemu razkazovanju čustev ♪
  10.      razkládati  -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj z vozila, živali: razkladati deske, vreče / delavci že razkladajo; razkladati ladjo, vagon 2. raba peša delati, da pride kaj na več mest; razlagati: razkladati listine po mizi / začela je razkladati kupljeno blago 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: razkladati svoje modrosti; vsakomur je razkladala o svojih težavah / avtor razklada v članku svoje nazore 4. star. razlagati, tolmačiti: razkladati naravne pojave, sanje; natančno razkladati ♪
  11.      razkléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. razpreti, odpreti: razkleščil je usta, da so se mu pokazali rumeni zobje ♪
  12.      razkorák  -a m (ȃ) 1. široka razmaknitev nog: razkorak se mu ni posrečil; narediti, povečati razkorak / iztegniti noge v razkorak razkoračiti jih; postaviti se v razkorak razkoračiti se 2. publ. neskladje, neskladnost: razkorak v gospodarskem razvoju dežele; razkorak med besedami in dejanji; razkorak med rastjo proizvodnje in kupno močjo / moje pojmovanje ni v razkoraku s tvojim je enako, ni nasprotno tvojemu ♪
  13.      razkosmáti  -ám tudi razkósmati -am dov. (á ȃ; ọ̄ ọ̑) raztrgati v kosme, nitke: razkosmati volneno ruto // redko razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkosmal brado razkosmán tudi razkósman -a -o: razkosmani lasje ♪
  14.      razkrampáti  -ám in razkrámpati -am dov. (á ȃ; ȃ) nar. razpraskati: mačka mu je razkrampala obraz ♪
  15.      razkrempljáti  -ám dov. (á ȃ) nar. razpraskati (s kremplji): mačka mu je razkrempljala roko ♪
  16.      razkričáti  -ím dov. (á í) ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: zagrozila mu je, da bo razkričala njegovo nepoštenost / razkričati koga za goljufa, pijanca razkričáti se izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: ko se je razkričala, ji je odleglo; razkričati se na koga, nad kom razkričáti si s kričanjem utruditi, pokvariti: če si grlo razkričiš, ne bo nič boljše razkričán -a -o: razkričan ženskar; razkričana gostilna, knjiga ♪
  17.      razkríti  -kríjem dov., razkrìl tudi razkríl (í ȋ) 1. odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkriti gredo / razkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; razkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; med spanjem se je razkril // s strehe odstraniti kritino: vihar je razkril streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: megla se je izgubila in razkrila hiše / smeh ji je razkril bele zobe 3. narediti znano kaj prikritega, skrivnega: razkril je njeno nepoštenost; razkriti tatvino / storilca še niso razkrili našli, odkrili // narediti znano sploh: mikroskop je razkril zgradbo živčnega vlakna / v svojem delu je razkril znamenitosti tega kraja / razkriti resnico 4. narediti, da kaj izve kdo drug: razkrila mu je svoje misli, načrte; razkriti komu skrivnost; razkril ji je svojo ljubezen izpovedal; razkriti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razkriti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. nikomur se ni razkrila izpovedala svojih čustev, misli razkríti se ekspr. postati viden, pokazati se: zjasnilo se je in razkrila se nam je vsa lepota pokrajine razkrít -a -o: razkrita skrivnost; streha je že razkrita ♪
  18.      razkrívati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkrivati grede / pokrivati in razkrivati otroka; med spanjem se razkriva // s strehe odstranjevati kritino: razkrivati streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: prekratko krilo ji razkriva noge 3. delati znano kaj prikritega, skrivnega: razkrivati prave cilje vojne; razkrivati nepoštenost ljudi // delati znano sploh: razkrivati učencem lepote domače poezije 4. delati, da kaj izve kdo drug: razkrivati komu svoje misli, načrte; razkrivati skrivnosti 5. biti zunanji izraz, znamenje česa: pisateljevo pripovedovanje razkriva dobro poznavanje zgodovine razkrívati se 1. redko odkrivati se: ljudje so vstopali in se razkrivali 2. ekspr. postajati viden, kazati se: pred izletniki so se začeli razkrivati vrhovi gor ♪
  19.      razkrónati  -am dov. (ọ̑) knjiž. odvzeti komu vladarski naslov: razkronati vladarja; pren. razkronati pesnika razkrónan -a -o: razkronan kralj ♪
  20.      razkuzmáti  -ám tudi razkúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ) star. razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkuzmal brado razkuzmán tudi razkúzman -a -o: razkuzmani lasje; razkuzmana brada ♪
  21.      razlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
  22.      razlastíti  -ím dov., razlástil (ȋ í) uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe: razlastiti veleposestnike / razlastiti gozdove // odvzeti lastništvo, položaj, določene pravice enemu družbenemu sloju v korist drugega: razlastiti vladajoči razred razlaščèn -êna -o: razlaščena buržoazija; razlaščena zemljišča ♪
  23.      razlégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postajati slišen: ob napadu so se razlegali bojni kriki; petje se je razlegalo daleč naokoli; iz hiše se je razlegalo vpitje; zvonjenje se je razlegalo po dolini; brezoseb. zavpil je, da se je razlegalo po hiši; pren., knjiž. pesnikov glas se je razlegal po vsej domovini 2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: po zemlji se je razlegal mir / grenkoba se mu je razlegala po obrazu ♪
  24.      razlésti se  -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem prenehati biti skupaj, na enem mestu: mravlje so se razlezle / razlesti se na vse strani // z lezenjem priti na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezle po njivi / vojaki so se previdno razlezli po grapah; pren. po nebu so se razlezli temni oblaki 2. počasi tekoč, polzeč se razširiti po površini: polita barva se razleze po papirju; raztopljeno maslo se razleze po ponvi / premehko testo se med peko razleze / madež se je razlezel po vsej steni // nav. ekspr. razširiti se sploh: prijetna toplota se razleze po sobi / utrujenost se mu je razlezla po telesu / po hiši se je razlezel prijeten vonj ● pog. blago se je razlezlo je postalo tanjše, se je na več mestih raztrgalo; ekspr. lica so se mu razlezla od zadovoljstva poteze na obrazu so pokazale, da je zadovoljen; ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je; ekspr. staro zidovje se je sčasoma čisto razlezlo je razpadlo; pog. od preobilne hrane se je kar razlezel je postal zelo debel razlézel -zla -o: razlezlo testo razlézen -a -o: dežne kaplje, razlezene po steklu; megla, razlezena po dolini ♪
  25.      razlikovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razlikovati: sposobnost razlikovanja barv; natančno razlikovanje med posameznimi pojavi, predmeti / pomensko razlikovanje; razlikovanje pojmov 2. dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: bolelo ga je učiteljevo razlikovanje med otroki / rasno, socialno razlikovanje ◊ lingv. izgovorna oddaljitev enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega; disimilacija ♪

   7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA