Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (7.626-7.650)



  1.      prótinačŕt  -a m (ọ̑-) načrt, ki nasprotuje določenemu načrtu: skupina strokovnjakov je izdelala protinačrt
  2.      prótinatúren  -rna -o prid. (ọ̑-) knjiž. protinaraven: misel na smrt se mu je zdela protinaturna
  3.      prótioróžje  -a s (ọ̑-ọ̑) voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju: izdelati učinkovito protiorožje
  4.      prótipápež  -a m (ọ̑-) zgod. papež, ki je izvoljen, postavljen proti še živečemu papežu: protipapež v Avignonu
  5.      prótipostávljanje  -a s (ọ̑-á) knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti
  6.      prótiprášen  -šna -o prid. (ọ̑-ā) ki varuje pred prahom: protiprašna maska / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest
  7.      prótiprêdlog  -óga m (ọ̑ọ̑-ọ́) publ. predlog, ki nasprotuje določenemu predlogu; nasprotni predlog: skupina je objavila svoje protipredloge
  8.      prótipritísk  -a m (ọ̑-) s pritiskom izzvan nasprotni pritisk: protipritisk predmeta na rezilo / protipritisk proti duhovnemu in političnemu pritisku
  9.      prótipropagánda  -e ž (ọ̑-) slabš. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: sovražnikova protipropaganda
  10.      prótirazúmski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti razumu: protirazumska miselna smer / protirazumski pojavi
  11.      prótireformácija  -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo
  12.      prótirežímski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti režimu: protirežimska skupina; protirežimska gesla
  13.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  14.      prótisociálen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki je proti socialnemu redu, družbi: protisocialen človek / protisocialne težnje
  15.      prótisocialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti socializmu: protisocialistična smer
  16.      prótistrúja  -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja
  17.      prótistrúp  -a m (ọ̑-) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin
  18.      protíti  -ím nedov. ( í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo
  19.      protíven  -vna -o prid. () star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komulingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim
  20.      prototíp  -a m () navadno z rodilnikom 1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ta združenja naj bi bila prototip socialističnih kmetijskih organizacij vzorec 2. knjiž. predloga, model: prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče 3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe 4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja
  21.      proviánt  -a m (ā) raba peša hrana za na pot, zlasti za kako skupino, vojake: članom odprave, vojakom razdeliti proviant; napolniti nahrbtnik s proviantom; voz s proviantom in municijo // hrana, živež sploh, zlasti za kako skupino, vojake: pripeljati proviant za partizansko bolnišnico
  22.      provincialízem  -zma m () 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme
  23.      próvitamín  -a m (ọ̑-) biol., kem. organska snov, ki se v organizmu lahko spremeni v vitamin: ergosterol in drugi provitamini / korenje vsebuje veliko provitamina A
  24.      provizíja  tudi provízija -e ž (; í) v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih: dobivati provizijo; izplačali so mu 10-odstotno provizijo / akviziterska, bančna, posredniška provizija
  25.      prožíti  in próžiti -im nedov. ( ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje 2. z dotikom, sprostitvijo spravljati a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice 3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih 4. star. iztegovati: prožiti roke k materi ● star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže

   7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA