Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (526-550)



  1.      spodliti se  -im se dov.) ekspr. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: fant se je spodmulil spodljen -a -o: spodmuljen obraz; prisl.: gledati spodmuljeno grdo, jezno
  2.      stímul  in stímulus -a m () knjiž. 1. spodbuda, pobuda: sodelovanje ljudi je spodbujeno z ekonomskimi in socialnimi stimuli; stimuli za razvoj znanosti 2. dražljaj: avdiovizualni stimuli; dogajanje med stimulom in reakcijo
  3.      stimulácija  -e ž (á) glagolnik od stimulirati: ekonomska stimulacija; stimulacija proizvodnje surovin; poudarjati pomen stimulacije za razvoj kmetijstva / finančna stimulacija / stimulacija srca
  4.      stimulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na stimulacijo: stimulacijski dodatek / stimulacijska sredstva
  5.      stímulans  -a m () 1. knjiž. spodbuda, pobuda: pohvala je bila zanj močen stimulans; materialni, moralni stimulans 2. med. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma, spodbudilo: dati bolniku stimulans / stimulans za srce
  6.      stimulánt  -a m (ā) knjiž. 1. spodbuda, pobuda: ostra kritika zanj ni bila najboljši stimulant // spodbujevalec, pobudnik: ocenjevalec in stimulant otroške knjige 2. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati stimulante; kontrola mamil in stimulantov
  7.      stimulatíven  -vna -o prid. () knjiž. ki stimulira, spodbuden: stimulativen način nagrajevanja; stimulativni ukrepi; take cene niso stimulativne ♦ med. stimulativno sredstvo sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans stimulatívno prisl.: kritika v vseh primerih ne deluje stimulativno; stimulativno vplivati na kvaliteto dela
  8.      stimulatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost stimulativnega: prispevati k stimulativnosti izvoza
  9.      stimulátor  -ja m () knjiž. spodbujevalec, pobudnik: stimulator za znanstvenoraziskovalno delo / kritičen pogovor je bil močen stimulator za uprizarjanje kvalitetnih odrskih del močna spodbudamed. stimulator za srce spodbujevalnik za srce
  10.      stimulíranje  -a s () glagolnik od stimulirati: stimuliranje proizvajalcev; stimuliranje športnikov / materialno stimuliranje
  11.      stimulírati  -am nedov. in dov. () 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa 3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta stimulíran -a -o: stimuliran otrok; stimulirana produktivnost ∙ publ. delavci so premalo stimulirani nagrajeni
  12.      stratokúmulus  -a m, mn. stratokúmuli tudi stratokúmulusi () meteor. nizek sloj kopastih oblakov: strati in stratokumuli
  13.      streh  -a m (ū) slabš. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: bil je častihlepnež in stremuh; brezobzirni stremuhi
  14.      strehinja  -e ž (ū) ženska oblika od stremuh: imeli so jo za stremuhinjo
  15.      streški  -a -o prid. (ū) slabš. ki si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: stremuški človek; bila je stremuška in domišljava streško prisl.: stremuško ravnati
  16.      streštvo  -a s () slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: očitati komu stremuštvo; iz stremuštva je sprejel to funkcijo
  17.      šglati  -am nedov. () nižje pog. tihotapiti: njegov oče je šmuglal konje / neslišno so se šmuglali iz sobe
  18.      štímunga  -e ž (í) pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje
  19.      tálamus  -a m () anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu
  20.      tald  in tálmud -a m (; ) pri judih zbirka verskih besedil, ki vsebujejo judovsko ustno izročilo in razlage k stari zavezi, nastalih od 1. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja: poznavalec talmuda
  21.      talmudíst  -a m () 1. pri judih razlagalec talmuda: znamenit talmudist 2. knjiž. dogmatik: nestrpen talmudist; politični talmudist
  22.      taldski  in tálmudski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na talmud: talmudski predpisi; talmudska modrost / talmudska šola judovska verska šola
  23.      telekomunikácija  -e ž (á) nav. mn. 1. izmenjava, posredovanje informacij na daljavo z elektromagnetnimi sistemi: omogočiti telekomunikacije; mednarodna zveza za telekomunikacije; radijska, telefonska telekomunikacija 2. sredstvo, ki omogoča tako izmenjavo, posredovanje informacij: prenos informacij po telekomunikacijah
  24.      telekomunikacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na telekomunikacijo: telekomunikacijski satelit; telekomunikacijske naprave / telekomunikacijski sistem / telekomunikacijske zveze telekomunikacíjsko prisl.: telekomunikacijsko prenašati
  25.      têrmoakumulacíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na akumuliranje toplote: termoakumulacijski materiali ♦ elektr. termoakumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA