Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (51-75)



  1.      hav  -a -o tudi hav -áva -o prid. (ú; ú á) redko muhast: muhave salonske dame / muhava vdova / muhava žival
  2.      havec  -vca m (ú) ekspr. muhast človek: čudaški muhavec
  3.      havost  in muhávost -i ž (ú; á) lastnost, značilnost muhastega človeka: z leti se ga je začela lotevati muhavost; muhavost žensk / napraviti kaj iz muhavosti / muhavost konj / ekspr. muhavost vremena // nav. mn. presenetljiva, samovoljna zahteva, navada: upreti se njihovim muhavostim; dobila je oblast nad njim s prebrisanostmi in muhavostmi
  4.      hica  -e ž (ú) nav. ekspr. manjšalnica od muha: muhe in muhice / potrpežljivo prenaša njene muhice / moški s črno muhico pod spodnjo ustnico
  5.      hič  -a m () nar. muhvič: muhič in loboda
  6.      muholóvec  -vca m (ọ̑) priprava za lovljenje muh: obesiti muholovec pod strop; lepljiv trak muholovca / stresti muhe iz steklenega muholovca
  7.      muholóvka  -e ž (ọ̑) redko muholovec: muhe brenčijo na muholovki ◊ bot. muholovka mesojeda rastlina, ki raste v Severni Ameriki, Dionaea muscipula; zool. rajska muholovka dolgorepa ptica s čopom, živeča v Aziji, Tehitrea
  8.      muhováti se  -újem se nedov.) nar. obotavljati se, obirati se: Naprej! Udari črno, kaj bi se muhovala (J. Jalen)
  9.      hovček  -čka m (ú) nar. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom; muhar: odselitev muhovčkov
  10.      hovnik  -a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera
  11.      hvič  -a m () bot. trava, pri kateri so nekatere vejice lata spremenjene v nazobčane ščetine, Setaria: pleti muhvič in osat / laški muhvič kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica
  12.      ja  -e ž (ū) raba peša trud, prizadevanje: cigareto si je prižgal po dolgi muji; prostor se da preurediti z malo muje ∙ nar. to ni za mujo popravljati ni vredno, se ne izplača; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha
  13.      jati se  -am se nedov. () raba peša truditi se, prizadevati si: zelo se muja, da bi pravočasno naredila / muja se in gara, kolikor more
  14.      mujênje  -a s (é) glagolnik od muditi: to lahko najdeš brez mujenja / dolgo mujenje med njimi je vplivalo nanj
  15.      k  -a m () 1. posamezen glas pri mukanju: votli muki 2. redko mukanje: poslušati muk goveda
  16.      ka  -e ž (ú) 1. nav. mn., raba peša trpljenje, bolečina: lajšati muke ranjencem; zvijati se od muk; duševne muke; ekspr. prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke // kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / redko izpraševali so ga med mukami med mučenjemstar. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu 2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedno-prislovni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka
  17.      kanje  -a s (ū) glagolnik od mukati: mukanje lačne živine
  18.      kati  -am nedov. (ū) oglašati se z glasom mu: živina muka v hlevu; zateglo mukati / krava muka za teletom mukajóč -a -e: mukajoč kliče gospodarja; mukajoče krave
  19.      kepóln  -a -o [n] prid. (ú-ọ̑ ú-ọ́) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukepolno življenje / mukepolno delo / mukepolna negotovost
  20.      mukljáti  -ám nedov.) oglašati se s kratkimi, zamolklimi glasovi: veverica muklja
  21.      kniti  -em dov.) nav. slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni muknil / čeprav ga je bolelo, ni niti muknil
  22.      koma  prisl. (ū) knjiž. z veliko težavo, z velikim naporom: mukoma izražati misli; mukoma se krotiti; mukoma si utirati gaz
  23.      mukotŕpen  -pna -o prid. () star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukotrpno življenje / mukotrpen obraz, vzdih / tako delo je mukotrpno
  24.      mukózen  -zna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi mukozna žleza žleza, ki izloča sluz, sluzna žleza: slinavke in mukozne žleze
  25.      ksniti  -em dov.) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besede ne muksne / poslušal je in si ni upal niti muksniti

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA