Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mu (501-525)
- smúčanje -a s (ȗ) glagolnik od smučati: ponesrečiti se pri smučanju; smučanje in plavanje / čevlji za smučanje / razvoj smučanja pri nas / tekmovalno smučanje; vodno smučanje ali smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / iti na smučanje se smučat ♦ šport. alpsko smučanje smuk, slalom in veleslalom; klasično smučanje tek na smučeh in skakanje ♪
- smúčar -ja m (ȗ) kdor se smuča: opazovati smučarje / bil je dober smučar / vodni smučar ali smučar na vodi // športnik, ki goji smučanje: smučarji so tekmovali za svetovni pokal / smučarji tekači ♦ šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem ♪
- smučaríja -e ž (ȋ) žarg. smučanje: ukvarjati se s smučarijo / iti na smučarijo se smučat ♪
- smúčarka -e ž (ȗ) ženska, ki se smuča: na smučišču se je zbralo precej smučarjev in smučark // športnica, ki goji smučanje: nastop mladih smučark ♪
- smúčarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na smučarje ali smučanje: jugoslovanska smučarska reprezentanca; smučarsko tekmovanje / smučarski čevlji; imel je novo smučarsko opremo; smučarska palica palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; smučarske rokavice / šolarji so se na smučarskih tečajih naučili smučati; smučarski učitelj / lepi smučarski tereni; smučarska središča / smučarska skakalnica ♦ šport. smučarski poleti poleti, pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč; smučarski
skoki; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji ♪
- smúčarstvo -a s (ȗ) dejavnost, ki je v zvezi s smučanjem: zgodovina slovenskega smučarstva ♪
- smúčati -am nedov. (ȗ) gojiti smučanje, ukvarjati se s smučanjem: smuča že od otroških let; pozimi veliko smuča // nastopati, tekmovati v smučanju: smučal je na vseh prvenstvih smúčati se voziti se s smučmi: nekaj časa se je smučal, potem je šel domov; vsako nedeljo se hodi smučat na bližnje smučišče ♪
- smúčen -čna -o prid. (ȗ) grad. ki se premika levo ali desno po vodilu: smučno okno; omara s smučnimi vrati ♪
- smučína -e ž (í) 1. sled, ki jo zapustijo smuči v snegu: v svežem snegu je bilo videti smučine; plitva smučina 2. šport. proga za hojo in tek na smučeh: teptalni stroj je naredil več smučin / teči v smučini ♪
- smučíšče -a s (í) navadno urejen prostor za smučanje: ob nedeljah so bila vsa smučišča polna; visokogorsko smučišče / poledenelo, teptano smučišče ♪
- smúčka -e ž (ȗ) nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: smučka se mu je odpela; zlomiti smučko; doskočil je na obe smučki; smučke in drsalke ♪
- smúčkati se -am se nedov. (ȗ) otr. smučati se: še malo se smučkaj, potem bomo šli domov ♪
- smúk -a m (ȗ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po veliki strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v smuku; proga za smuk; slalom, veleslalom in smuk / žarg. voziti smuk tekmovati v smuku ♪
- smùk medm. (ȕ) 1. izraža hiter premik, skok: fantek je stisnil glavo med ramena in, smuk, skočil mimo vratarja v hišo; smuk za vogal in ni ga bilo več videti; on po šibo, jaz pa smuk pod mizo 2. nekdaj izraža smučarski pozdrav: smučarja, ki mu je prišel naproti, je veselo pozdravil: smuk! ♪
- smúka -e ž (ú) vožnja po snegu s smučmi: snega je še dovolj za smuko; prijetna smuka / iti na smuko se smučat ♪
- smukáč -a m (á) šport. športnik, ki goji smuk: je dober smukač; tekmovanje smukačev in slalomistov ♪
- smúkanje -a s (ú) glagolnik od smukati: smukanje češenj, grozdnih jagod / smukanje lanu / jezilo jo je njegovo smukanje okrog nje ♪
- smukáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na smukače ali smuk: smukaška proga; smukaško tekmovanje / smukaške smuči ♪
- smúkati -am tudi smúčem nedov. (ú) 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem: smukati lan, vejo / koze smukajo poganjke 2. ekspr. hitro hoditi, tekati kod: miška smuka iz luknje v luknjo; otroci so smukali sem in tja / veverica smuka z veje na vejo skače // neslišno in neopazno hitro hoditi, tekati kod: temne postave smukajo mimo oken smúkati se ekspr. 1. hodeč, premikajoč se sem in tja se narahlo drgniti ob kaj:
pes se ji je smukal okoli nog / maček se prijazno smuka obme 2. navadno v zvezi z okoli, okrog hodeč, premikajoč se sem in tja biti, zadrževati se kje z določenim namenom: toliko časa se je smukala okoli očeta, da ji je dovolil iti na sprehod; smukal se je okoli prodajalk, pa ni nič dobil; zakaj se toliko smuka okrog naše hiše 3. hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukal se je med vojaki in jih prosil za cigarete; natakar se je spretno smukal med gosti; tiho se je smukala po stanovanju // neslišno in neopazno hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukali so se med stražami in zasedami ● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; smuka se
kakor mačka okoli vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema smukajóč -a -e: smukajoč se med drevjem, je izginil ♪
- smúke smúk ž mn. (ū ȗ) star. vsaka od drsnih ploskev sani, sank; sanica: smuke so se zlomile; les za smuke ♪
- smúkec -kca m (ȗ) zelo drobno zmlet lojevec: nasuti smukec v gumijasto blazino; potresti roke s smukcem ♪
- smukljáti -ám nedov. (á ȃ) redko smukati: smukljati grozde ♪
- smúkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. hitro iti, steči kam: ko je to rekla, je smuknila iz sobe; miš smukne v luknjo / smukniti iz postelje; smukniti pod odejo; otroci so smuknili za peč / prvi kolesar je že smuknil mimo hitro zapeljal; smučar smukne po strmini navzdol / noga je kar smuknila v škorenj zdrsnila // neslišno in neopazno hitro iti, steči kam: smukniti za ogel; nihče ne ve, kdaj je smuknil ven 2. za kratek čas hitro iti, steči kam z določenim namenom: smuknila sta na kavo; samo po denar smuknem; mimogrede je smuknil še v trgovino / za deset minut
bom smuknila na klepet 3. hitro se obleči, obuti: smukniti v čevlje; smuknila je v novo obleko ● ekspr. srce mu je smuknilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; evfem. smuknili so mu denarnico vzeli, ukradli ♪
- smúliti se -im se nedov., tudi smulíla se (ú ū) 1. nar. primorsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: smuliti se okoli matere 2. dov. izmuzniti se: sekira se mu je smulila iz rok smúliti smukati: smuliti listje ♪
- smúški -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na smuko, smučanje: odpreti nov smuški center; smuška sezona je trajala štiri mesece / skoki s smuške skakalnice ∙ smuške palice smučarske palice ♦ šport. smuška vez priprava na smučeh za pritrditev smučarskega čevlja 2. nanašajoč se na smuk: smuška proga / smuški zmagovalec ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601