Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (4.726-4.750)



  1.      nèsebíčen  -čna -o prid. (-) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu
  2.      nèsimpátičen  -čna -o prid. (-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim
  3.      nèskaljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni skaljen: neskaljen studenec; kljub obilnemu dežju je bila voda čista, neskaljena / neskaljene oči / ekspr.: užival je neskaljeno srečo; neskaljeno veselje; družilo ju je iskreno in neskaljeno prijateljstvo
  4.      nèskŕben  -bna -o prid. (-) ki mu manjka skrbnosti, vestnosti: neskrben delavec / neskrbno poslovanje nèskŕbno prisl.: neskrbno oblečen
  5.      nèskrômen  -mna -o prid. (-ō) ki mu manjka skromnosti: neskromen človek / knjiž., ekspr. v svojih željah je preveč neskromen zahteven
  6.      nèskrômnost  -i ž (-ó) lastnost neskromnega človeka: očitali so mu neskromnost; visok položaj še ne opravičuje osebne neskromnosti / knjiž., ekspr. neskromnost njegovih želj je povzročila veliko negodovanja zahtevnost
  7.      nèsláven  -vna -o prid. (-á) ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno nèslávno prisl.: neslavno končati življenje
  8.      nèslíšen  -šna -o prid. (-) ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede nèslíšno prisl.: neslišno so se približali hiši
  9.      nèslúten  -a -o prid. (-ū) 1. knjiž. nepričakovan, nepredviden: neslutene težave / razkrivajo se mu neslutena obzorja 2. publ. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesluteni dosežki znanosti; nesluten napredek, razvoj; imeti neslutene možnosti nèslúteno prisl.: znanosti so nesluteno napredovale; nesluteno daleč
  10.      nèsmísel  -sla [ǝ] m (-) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle
  11.      nèsočúten  -tna -o prid. (-ū) ki mu manjka sočutnosti, sočutja: nesočuten človek / nesočuten obraz, pogled
  12.      nèsodôbnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost
  13.      nèsójen  -a -o prid. (-ọ́) knjiž. ki (komu) ni usojen: večkrat je pomislil na svojo nesojeno nevesto / šel je mimo nesojenega mu doma
  14.      nespámetnik  -a m (á) knjiž. nespameten človek: toliko hudega mu je storil, pa ne vidi tega, ta nespametnik
  15.      nèspèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči
  16.      nespéčnost  -i ž (ẹ́) stanje brez spanja: skrbi mu povzročajo nespečnost; že več let trpi za nespečnostjo; tablete proti nespečnosti / od nespečnosti je že ves izčrpan
  17.      nespéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) zastar. počasen, zamuden: nespešno delo, potovanje
  18.      nèspodóben  -bna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek nèspodóbno prisl.: nespodobno govoriti, se vesti; sam.: to pa res ni nič nespodobnega
  19.      nèsporazúm  -a m (-) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume
  20.      nèsposóben  -bna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka sposobnosti: nesposoben delavec; življenjsko nesposoben človek; pri taki vzgoji postane otrok nesposoben samostojno delati in misliti / plačilno nesposoben ki ni sposoben poravnati svojih plačilnih obveznosti // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije: bolnik je nesposoben za gibanje / biti nesposoben za delo; stalno nesposoben za vojaško službo
  21.      nèspoštljív  -a -o prid. (- -í) ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika nèspoštljívo prisl.: zelo nespoštljivo je govoril o njem
  22.      nèspoštovánje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od spoštovanja: javno mu je pokazal svoje nespoštovanje / očitali so mu nespoštovanje do pesnika / publ. nespoštovanje dogovorov, predpisov, zakonov neizpolnjevanje / publ. nespoštovanje pravic nepriznavanje, odrekanje
  23.      nèspréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka nèsprétno prisl.: nespretno lagati, pisati
  24.      nèsprétnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nespreten človek: zakaj si dal to delo prav temu nespretnežu
  25.      nesrámen  -mna -o prid., nesrámnejši (á ā) 1. ki ne dela, ne ravna po moralnih načelih: fant je precej nesramen; do žensk je nesramen / nesramni pogledi; nesramno govorjenje / kot psovka nesramnež nesramni 2. ekspr. ki na zelo žaljiv način obravnava človekove lastnosti, dejanja: tvoj prijatelj je nesramen; glej, da ne boš še bolj nesramen, kot si že / poslal mu je nesramen dopis; postavil mu je nesramno vprašanje ∙ pog. ima nesramen jezik obrekuje; nedostojno govori // brezobziren, brezvesten: ne kupuj pri tem nesramnem trgovcu / nesramno izkoriščanje ljudi 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesramna laž, predrznost / ima nesramno srečo nesrámno prisl.: nesramno govoriti, lagati; postati nesramno domač; nesramno visoka cena; sam.: reči kaj nesramnega

   4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA