Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mu (4.701-4.725)
- nèprikrívan -a -o prid. (ȅ-í) ki ni prikrivan: z neprikrivano škodoželjnostjo mu je povedal novico; neprikrivano sočutje ♪
- nèprikúpen -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka prikupnosti: pust, neprikupen človek / dekle neprikupne zunanjosti ♪
- nèpríličnost -i ž (ȅ-í) neprimernost: spoznal je nepriličnost svojega predloga // star. neprijetnost, težava: večkrat se mu je primerila kaka nepriličnost ♪
- nèpriljúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta ♪
- nèprisébnost -i ž (ȅ-ẹ̄) stanje neprisebnega človeka: neprisebnost se mu je pogosto vračala ♪
- nèprisôtnost -i ž (ȅ-ó) nenavzočnost: sinova neprisotnost mu je bila v olajšanje ♪
- nèpristópnost tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti ♪
- nèprizadéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki mu manjka prizadevnosti, vneme: neprizadeven delavec, učenec ♪
- nèprostovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prostovoljen: čeprav je bila laž neprostovoljna, se je je sramovala; neprostovoljno delo; neprostovoljno potovanje / bili so neprostovoljne priče neprijetnemu dogodku / neprostovoljna dražba prisilna dražba nèprostovóljno prisl.: neprostovoljno se odločiti za kaj ♪
- nèráben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) neuporaben: nerabni predmeti na podstrešju / zdravnik mu je povedal, da bo noga še precej časa nerabna ♪
- neràd -ráda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi izraža a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi c) ekspr., v zvezi rad ali nerad nujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je ♪
- nèradovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) star. neprostovoljen: neradovoljno delo / bili so neradovoljne priče neprijetnemu dogodku ♪
- nèranljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neranljivega: bajeslovna Ahilova neranljivost; pren. k uspehu mu je pomagala njegova neranljivost ♪
- nèráven -vna -o prid. (ȅ-á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapav ♦ min. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna 2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven 3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke ♪
- nèrazpoložèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razpoložen, ni dobre volje: zbudil se je nerazpoložen // ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj: tenorist je bil nekoliko nerazpoložen; danes sem nerazpoložen za delo ● ekspr. od lani je do soseda nerazpoložen mu ni naklonjen ♪
- nèrazsóden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razsoden: nerazsoden človek; očitali so mu, da so njegovi spisi preračunani na okus nerazsodne množice / nerazsodno ravnanje ♪
- nèrazúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno ♪
- nèrazumevajóč tudi nèrazumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki mu manjka razumevanja za kaj: od tega sebičnega in nerazumevajočega človeka niso mogli pričakovati pomoči; do nje je bil hladen in nerazumevajoč / nerazumevajoče mnenje / opazil je njen osupli, nerazumevajoči pogled ki izraža začudenje, presenečenje ♪
- nèrazumljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega ♪
- nèrazvájen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni razvajen: nerazvajen človek, otrok / knjigo lahko priporočimo nerazvajenemu bralcu ♪
- nèrevolucionáren -rna -o prid. (ȅ-ā) ki ni revolucionaren: očitajo mu, da je kot umetnik nerevolucionaren / nerevolucionarno stališče ♪
- neróden -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom
ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
- nèrúski -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni ruski: neruski narodi / neruski jezik / ima žareče, črne, neruske oči / ekspr. nekatera ruska dela so po njegovem mnenju zelo neruska ne ustrezajo ruskemu duhu, ruski miselnosti ♪
- nèsamokrítičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos ♪
- nèsamozavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka samozavesti: nesamozavesten človek / ima precej nesamozavesten nastop nèsamozavéstno prisl.: nesamozavestno se vesti ♪
4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801