Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (4.651-4.675)



  1.      nèolíkanost  -i ž (-) lastnost neolikanega človeka: njegova neolikanost se mu bo še maščevala / ni dobrodošel v družbi zaradi svoje neolikanosti
  2.      nèopravičljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje nèopravičljívo prisl.: neopravičljivo se vesti
  3.      nèoprostljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da oprostiti: neoprostljiva zamuda / neoprostljivo ravnanje
  4.      nèoriginálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neoriginalnega: neoriginalnost pesmi / očitali so mu neoriginalnost
  5.      nèorokavíčen  -a -o prid. (-) ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili ∙ knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno
  6.      néoromántik  -a m (ẹ̑-á) predstavnik neoromantike: Murn je izrazit neoromantik
  7.      nèotesánost  -i ž (-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost
  8.      nèpártijec  -jca m (-á) publ. kdor ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali (komunistične) partije: na sejo so povabili tudi nepartijce
  9.      nèpietéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki mu manjka pietetnosti, pietete: nepieteten človek / nepietetno dejanje
  10.      nèplemenít  -a -o prid. (-) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom
  11.      nèpoboljšljívec  -vca m (-) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec
  12.      nepočákan  -a -o prid. () knjiž. neučakan: ne bodite tako nepočakani, saj boste prišli vsi na vrsto; otroci so bili nepočakani in so mu z vprašanji segali v besedo
  13.      nepočákanost  -i ž () knjiž. neučakanost: njegova nepočakanost bi ga skoraj pogubila / ob misli na pohod jih je prevzela nepočakanost; srce mu je razbijalo od nepočakanosti
  14.      nèpodjéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka podjetnosti: nepodjeten gospodar / ekspr. tak mlad fant, pa tako nepodjeten
  15.      nèpogúmen  -mna -o prid. (-ū) ki mu manjka poguma, odločnosti: fant je preveč nepogumen / knjiž. do tega problema imajo nepogumen odnos
  16.      nèpokréten  -tna -o prid. (-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev
  17.      nèpóln  -a -o [n] prid. (-ọ̑ -ọ́) ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena ♦ jur. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden
  18.      nèpopít  -a -o prid. (-) ki ni popit: bilo mu je žal nepopitega vina
  19.      nèpopóln  -a -o [n] prid. (-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončanoekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati
  20.      nèpopravljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.: nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega
  21.      nèpopuláren  -rna -o prid. (-) nav. ekspr. ki ni popularen: vlogo so zaupali precej nepopularnemu igralcu / nepopularno ime / publ. končati nepopularno vojno nezaželeno
  22.      nèposedujóč  tudi nèposedujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu
  23.      nèpotréba  -e ž (-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem
  24.      nèpotrében  -bna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš
  25.      nèpotrébnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari

   4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA