Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (4.626-4.650)



  1.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (- -ọ́; -ọ̄ -ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizkoekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega
  2.      nèmogóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. 1. kar se ne more uresničiti; nemožnost: ti cilji so nemogočnost; pravljična nemogočnost 2. neprimernost, neumestnost: nemogočnost izraza ● ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari; publ. zaplesti kaj do nemogočnosti zelo
  3.      nèmorálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nemoralnega: očitati komu nemoralnost / nemoralnost takega ravnanja / zagrešil je več nemoralnosti nemoralnih dejanj / zaiti v nemoralnost
  4.      nèmóten  -a -o prid. (-ọ́) ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje ◊ jur. nemotena posest; ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji nèmóteno prisl.: nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati
  5.      nèmožátost  -i ž (-á) nav. ekspr. lastnost nemožatega človeka: zavedal se je svoje nemožatosti / očitali so mu nemožatost
  6.      nemškutaríja  -e ž () nemškutarji: čemu se siliš v to nemškutarijo
  7.      nènadárjen  -a -o prid. (-) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje
  8.      nenáden  -dna -o prid. () 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil
  9.      nènarávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga
  10.      nènasíten  -tna -o prid. (-) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek
  11.      nènasítnež  -a m (-) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje
  12.      nèneváren  -rna -o prid. (-ā) ki ni nevaren: vozili so se po mirni, nenevarni reki; smučal se je samo po nenevarnih strminah / to so za družbo nenevarni pojavi / nenevaren človek, sovražnik / na tekmi je dobil majhno, nenevarno rano ♦ med. nenevarna novotvorba
  13.      nènéžen  -žna -o prid. (-ẹ̄) ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala nènéžno prisl.: s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno
  14.      nèobzíren  -rna -o prid. (-) ki mu manjka obzirnosti: neobziren človek; biti neobziren do koga / neobzirno vedenje
  15.      néodarvinízem  -zma m (ẹ̑-) teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem
  16.      nèodjenljívost  -i ž (-í) raba peša nepopustljivost: nasprotoval mu je z vso svojo neodjenljivostjo / neodjenljivost pri delu vztrajnost
  17.      nèodkritosŕčen  -čna -o prid. (-) ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi
  18.      nèodlóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom nèodlóčno prisl.: neodločno odgovoriti
  19.      nèodpóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila
  20.      nèodpustljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo
  21.      nèodvísnost  -i ž (-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost
  22.      néoimpresionízem  -zma m (ẹ̑-) um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu
  23.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu
  24.      nèokúsnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč // ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti
  25.      nèolíkan  -a -o prid. (-) ki mu manjka olike, vljudnosti: neolikan človek / neolikano vedenje

   4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA