Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (3.951-3.975)


  1.      mlín  -a m (ȋ) 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti // stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin 2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin ● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal ◊ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno ♪
  2.      mlínarica  -e ž (ȋ) 1. žena lastnika mlina (za žito): mlinarica mu je dala kos kruha 2. nar. palica (za opiranje): mahoma je segel z desnico pod nizko hišno streho, potegnil izpod trama krepko gabrovo mlinarico in divje zamahnil proti ženi (Prežihov) ♪
  3.      mlínček  -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od mlin: ob potoku je klopotal mlinček; jezik mu drdra kot mlinček 2. igrača, ki predstavlja mlinsko kolo: otroci so ob vodi delali, postavljali mlinčke 3. gospodinjska priprava za mletje kave, orehov: vrteti mlinček / električni mlinček; kavni mlinček; mlinček za kavo 4. del ptičjega želodca z močno mišičnato steno: kokošja jetra, mlinček in kremplje je vrgel psu ● žarg. mlinček ročni računski stroj(ček); molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev ♪
  4.      mlínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlin: mlinski stroji; mlinsko sito / mlinski kamen kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja; mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina / mlinski jez / mlinska industrija ∙ ekspr. potok žene žage in mlinske kamne mline; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; knjiž., redko ta človek mi je mlinski kamen za vratom zelo veliko breme ♦ teh. mlinska gred gred, ki vrti zgornji mlinski kamen ♪
  5.      mnênje  -a s (é) 1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje: napisati in obrazložiti mnenje o novem materialu; upoštevati mnenje komisije; izvedensko, strokovno mnenje // s prilastkom dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga: predložiti mnenje organizacije, šole 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo; to je moje mnenje, morda pa je bilo drugače; publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so / po našem mnenju je stvar potekala takole 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: po tem dogodku je o njem spremenil mnenje; imeti dobro, slabo mnenje o čem // kar izraža odnos do česa sploh: mnenja si nasprotujejo, ekspr. se krešejo; vsiljevati komu svoje mnenje; v vsaki stvari ga vpraša za mnenje; glede vzgoje sta različnega mnenja; upoštevati mnenje drugega / ekspr. na koncu se je izkristaliziralo mnenje o potrebnosti takih ukrepov; izrazili so mnenje, da je treba takoj začeti graditi stanovanja ● publ. pridružiti se mnenju večine soglašati z večino; javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; mnenja o tem so deljena so različna, se ne skladajo ♪
  6.      mnóg  -a -o prid. (ọ̑) mn. ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote: novico so prinesli mnogi časopisi; mnogi ljudje so preveč zaposleni; podoben mu je po mnogih lastnostih; mnogih stvari nismo sami krivi; mnoga mesta v knjigi so nerazumljiva; ed., star.: mnogemu mladeniču je srce na skrivnem gorelo zanjo; izkazal se je v mnogi bitki // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: knjiga z mnogimi dialogi; pri delu so se pojavile mnoge slabosti; to se je zgodilo pred mnogimi leti / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta; sam.: mnogi mislijo drugače; mnogega je spravil v zadrego; z mnogimi se je pogovarjal; mnoga je prezgodaj umrla ♪
  7.      mnógo  prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo ♪
  8.      mnogoglásen  -sna -o prid. (ā) ki je iz mnogo glasov: mnogoglasno pritrjevanje ♦ muz. mnogoglasno petje večglasno petje ♪
  9.      mnogoglásje  -a s (ȃ) muz. večglasje: začetki mnogoglasja ♪
  10.      mnógokdó  mnógokóga zaim. (ọ̑-ọ̄) star. marsikdo: njegove pesmi mnogokomu niso všeč ♪
  11.      mnóžičen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico: a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / redko: množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten / množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija ◊ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; jur. množični morilec morilec, ki ubija iz koristoljubja, spolne naslade, maščevanja; muz. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja mnóžično prisl.: množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto ♪
  12.      množína  -e ž (í) 1. kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: meriti množino elektrike, svetlobe, toplote; množina denarja v obtoku; julijska množina padavin; množina mišičnih vlaken / publ., z oslabljenim pomenom velika množina hrane veliko hrane / mn., nav. ekspr. koruza je rasla v velikih množinah 2. knjiž., navadno z rodilnikom razmeroma veliko število česa: množina nabranih besed je onemogočala hitro ureditev; ulico je razsvetljevala množina luči; množina primerov je delala delo nepregledno / kvaliteto hrane je skušal nadomestiti z množino 3. zastar. množica: plesaje se vrti velika množina / množina ljudi 4. lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari: slovenski jezik ima ednino, dvojino in množino / postaviti samostalnik v množino; prva oseba množine / majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov ∙ ekspr. kje so še drugi, ker si govoril v množini ker si govoril, kot da vas je več ♪
  13.      množíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; sovražniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile // delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali 2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet ● redko svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal množíti se 1. dobivati čedalje večje število primerkov, članov: njegova knjižnica se hitro množi; to ljudstvo se množi 2. razmnoževati se: rastline se množijo na različne načine ♦ biol. nespolno se množiti množèč -éča -e: množeči se neuspehi; hitro množeče se bogastvo ♪
  14.      mobilizátor  -ja m (ȃ) publ. kdor povzroča aktivnost koga, česa: bil je zavzet mobilizator mladine / komunisti morajo biti mobilizator v družbenem življenju ♪
  15.      mobilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da je kdo v vojaški službi, vpoklicati: mobilizirati mlajše letnike; očeta so mu mobilizirali / mobilizirati fante v partizane / mobilizirati motorna vozila // napraviti, da kdo zaradi posebnih razmer obvezno opravlja kako delo: ob epidemiji so mobilizirali vse zdravnike in drugo zdravstveno osebje 2. opraviti prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: država je začela mobilizirati; publ. država je mobilizirala opravila mobilizacijo // publ. povzročiti aktivnost ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditi, pritegniti: mobilizirati množice, organizacijo za politične naloge; idejno, politično mobilizirati študente / mobilizirati strokovne izkušnje ◊ ekon. mobilizirati kapital zbirati kapital za investicije; spremeniti dolgoročno naloženi kapital v kratkoročno naloženega; jur. mobilizirati terjatve skrajšati terjatvam rok dospelosti ali jim dati takojšnjo dospelost; med. mobilizirati otrdel sklep napraviti ga zopet gibljivega; šah. mobilizirati figure zbirati in pripravljati jih za akcijo mobilizirajóč -a -e: avantgarda je mobilizirajoča mobilizíran -a -o: mobiliziran civilist; mobiliziran je bil med prvimi ♪
  16.      móč  -í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu je spet dobil moči za delo / ta ptič ima v kljunu veliko moč / roka mu je brez moči visela ob telesu / ekspr. z vso močjo se je uprl v vesla kolikor je mogel; ekspr. z zadnjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko // sposobnost za prenašanje duševnih naporov: v delu je dobil moč, da je vzdržal v takih razmerah; pri zasliševanju mu je zmanjkalo moči; imel je dovolj moči, da je vztrajal / nimam moči, da bi to gledal ne morem tega gledati // velika sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje duševnih ali telesnih naporov: pri nakladanju hlodov je dokazal svojo moč; obraz mu je izžareval moč in odločnost; občudovali so moč, s katero je prenašal trpljenje; duševna, telesna moč 2. nav. mn. sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje: starčku pešajo, pojemajo moči / obrezana rastlina je počasi izgubljala moč / lirika je črpala moč iz narodne pesmi / življenjska moč 3. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: moč domače industrije je iz leta v leto rasla; ugotoviti, kakšna je moč podjetja; moč partije je v številu članstva; moč vojske // značilnost česa glede na obseg zanj značilne dejavnosti: naprave delajo z vso močjo / moč vodovoda 4. navadno s prilastkom kar omogoča komu določeno dejavnost: zaupati v svojo ustvarjalno in miselno moč; spoznavna moč človeka; stvariteljska moč mu pojema / obrambna moč države se veča; ofenzivna moč vojske / izobraževalna moč igrače; izrazna moč jezika; zdravilna moč rastline // publ. značilnost česa glede na količino določenih dobrin, razvitosti določenega področja: denarna moč podjetja; gospodarska moč države raste; primerjati jedrsko moč posameznih držav; materialna moč meščanstva; vojaška moč blokov 5. kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo: v nekaterih družbenih ureditvah imajo državni organi veliko moč; pridobil si je družbeno moč; utrjevati moč demokratičnih institucij / v kolektivu ima moč in ugled; nima dovolj moči, da bi lahko vplival na razmere / ekspr. pravica je brez moči // kar omogoča komu, da vpliva, učinkuje na koga, kaj: njena bližina ima čudno moč; starši so pri doraščajočih otrocih pogosto brez moči; moč propagande, vzgoje, zgleda / nad njim nima več moči ne more več vplivati nanj 6. kar na kaj deluje zlasti v določeni smeri: silna moč ga je vlekla od okna; skrivnostna moč ga je vrgla ob tla; padali so, kot bi jim nevidna moč izpodsekavala noge / moči zemlje 7. značilnost česa a) glede na učinek, posledico: moč naliva, potresa, vetra / moč odriva, stiska, sunka b) glede na čutno zaznavnost: moč bolečine; moč glasu; moč svetlobe; moč vonja c) intenzivnost: moč hrepenenja, ljubezni; moč vpliva, vtisa; redko moč volje trdnost 8. publ., s prilastkom delavec, uslužbenec: sprejmemo administrativno moč; tovarna potrebuje še nekaj delovnih moči; nastopilo je nekaj novih moči; dobili so novo učno moč novega učitelja 9. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na (vso) moč zelo, močno: hvali ga na vso moč; na vso moč se trudi; na moč lep avtomobil / redko letos imamo na moč žita zelo veliko / iz vse moči prepevati zelo glasno 10. fiz. delo, opravljeno v časovni enoti: meriti moč; enota za moč ● šalj. že po drugem kozarcu so jima pojemale moči sta postajala pijana; pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč energija; star. zakon dobi moč veljavo; publ. meriti moči tekmovati; brez moči mora gledati njeno trpljenje ne da bi mogel kaj ukreniti; ekspr. iz moči zaukati iz občutka moči; pog. priti spet k moči opomoči si; pog. ob moč priti oslabeti; ekspr. truditi se po najboljših močeh kolikor je mogoče; ekspr. po svoji moči koga podpirati kolikor je mogoče; pog. biti pri moči močen, krepek; pog. je še pri močeh je še močen, krepek; publ. delam, kolikor je v moji moči delam, kolikor morem; ekspr. ljubim te z vsemi močmi svojega srca zelo, močno; ekspr. ogrodje se z zadnjo močjo drži na stebrih toliko, da še stoji; ekspr. biti na koncu, pri kraju z močmi biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje; v slogi je moč dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost; noč ima svojo moč; kdor ima moč, ima tudi pravico kdor ima oblast, je lahko samovoljen ◊ bot. srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; ekon. kupna moč količina denarja, ki ga ima posameznik ali družba na razpolago za kupovanje blaga ali storitev; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; elektr. delovna moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za opravljanje dela; jalova moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za tvorbo električnih in magnetnih polj; filoz. volja do moči; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; moč stroja delo, ki ga opravi stroj v enoti časa; jur. obvezna moč zakona lastnost zakona, da ga morajo vsi upoštevati; mat. moč množice število elementov množice; med. obrambna moč organizma; strojn. efektivna moč ki jo pogonski stroj odda delovnemu stroju; imenska moč stroja moč stroja, izražena s številom, ki označuje njegovo normalno zmogljivost; šport. vaje za moč vaje, ki krepijo mišice; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti ♪
  17.      môčen  in močán môčna -o in -ó prid., močnéjši (ó ȃ ó) 1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke / močni konji / močen žerjav; pog.: močen avto z motorjem z veliko močjo; vgraditi močen motor motor z veliko močjo // sposoben prenašati duševne napore: kljub trpljenju je ostal močen; to je močna ženska; iz ofenzive je prišel moralno močen / močna osebnost / močen značaj 2. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: trdni in močni zobje; močne vratne mišice / močne korenine // ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: močna država; močna vojska / močna industrija zelo razvita / močno turistično središče veliko, pomembno 3. zelo odporen proti zunanjim silam: močni čevlji; močna ladja; močno rezilo / zaviti v močen rjav papir; močna nit, tkanina 4. navadno v povedni rabi ki ima take značilnosti, da more uveljavljati svojo voljo, vpliv: ali direktor ni dovolj močen, da bi uredil razmere v podjetju; stranka je bila tedaj že tako močna, da je lahko prevzela oblast 5. nav. ekspr. ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo: ima močne boke; močna spodnja čeljust; močne obrvi / ženska močnih prsi / evfem. je zelo močna debela 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: močne cigarete; kuha močno kavo; močno vino, žganje; pijača je zelo močna / močen strup // ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: hranijo se z bolj močno hrano; močna jed / pripravili so močen zajtrk 7. ki presega navadno, običajno stopnjo glede na a) učinek, posledico: močen dež, naliv; močen potres; pihal je močen veter / močen odriv, stisk roke b) obseg, količino: močen curek vode; močen izvir / naredil je močen požirek / publ. močen izvoz velik; na tej cesti je močen promet gost, velik; močna udeležba tujih zastopnikov številna c) čutno zaznavnost: močen duh, vonj / močen glas, ropot, smeh / močen sijaj kovine / močna bolečina; močno utripanje srca / pog. močne barve obleke zelo izrazite; močno sonce zelo toplo č) intenzivnost: močna ljubezen, razdraženost / močen vpliv, vtis 8. ekspr. ki v izrazni sposobnosti presega navadno, običajno stopnjo: pesnik je močen lirik; močen umetniški talent / avtor je močen v opisovanju socialnih plasti / to so bile močne besede / izpovedno, izrazno močen ● šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. ta človek ima močne živce se ne razburi hitro; ekspr. v rokah ima močne karte prepričljive dokaze za kaj; ekspr. v hiši manjka močne roke delavnega, sposobnega človeka, navadno moškega; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; gospodarsko močna država z zelo razvitim gospodarstvom; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi; čeb. močen panj panj, v katerem je veliko čebel; kem. močna kislina kislina, ki ima v vodni raztopini veliko koncentracijo vodikovih ionov močnó tudi môčno 1. prislov od močen: srce mu močno bije; močno dežuje; močno držati, vleči; močno stisniti 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: močno se je zresnil; močno bled, vesel môčni -a -o sam.: močni so branili šibkejše; pravica, zakon močnejšega; ekspr. rad spije kaj močnega žganje ♪
  18.      môči  mórem nedov., mógel môgla (ó ọ́) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se odkašljati / redko nisem mogel, da bi dolgo hodil nisem mogel dolgo hoditi / delal bom, če bom mogel; hiti, kolikor more; če ne moreš teči, pa hitro hodi b) duševnih, čustvenih lastnosti: tega ne morem dojeti, razumeti; nikoli je nisem mogel ljubiti / ne morem delati, kakor drugi hočejo / ni si mogel misliti večje sreče c) določenih, navadno značajskih lastnosti: ta človek ne more molčati; ne more se obvladati / nikoli ne morem hitro zaspati / nobeden ga ni mogel oponašati č) objektivnih, zlasti materialnih možnosti: takih kreditov ne bom mogel odplačevati / ekspr. veliko ne bom mogel dati od hiše / skladi ne morejo kriti vseh izgub 2. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi določenih okoliščin: ni mogel čakati, ker se mu je preveč mudilo; ni mogel igrati košarke zaradi poškodb; danes ga ne morem obiskati; ni se mogel rešiti / ne moremo ga pustiti samega ne smemo / zaradi poplav ne moremo na delo / takoj nato bi že mogel oditi bi lahko odšel; mogli bi ga prijeti, če bi hoteli lahko bi ga prijeli / prišel bom, če bom mogel; doma bom, kakor hitro bom mogel; zagovarjal ga je, kjerkoli je mogel 3. elipt., s prislovnim določilom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: ni mogel (priti) do nje; nisem mogel prej z doma; ne more v hribe; tak ne more domov; ne morem stran, zraven / mimo tega ne morem / ni mogel do besede 4. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža razpoloženje, odnos osebka do a) opravljanega dejanja: ni mogel gledati njene zadrege; ne morem poslušati te glasbe / ne morem ga videti b) elipt. kake osebe: otrok, tujcev, žensk ni mogel; nikdar ga ni mogel; ta dva človeka se ne moreta / vzame te na piko in te ne more 5. nav. 3. os., z nedoločnikom, navadno v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost: to bi moglo biti res; mogla bi biti stara petnajst let; jutri bi mogel biti dež / kje more biti ta človek kje bi lahko bil 6. elipt., z dajalnikom, navadno v zvezi s kaj, nič izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega: nihče ji nič ne more; kdo ti kaj more; živa duša ji nič ne more / nič ne morete taki ljubezni, kakršna je moja 7. ekspr., navadno v zvezi z za izraža zanikanje odgovornosti, krivde za kaj: ne morem za to, da nerazločno govorim; ne morem za to, če me pozdravlja; kaj morem jaz, če so naju spodili / otroci so šli po svoje. Kaj si mogel ● ekspr. saj nič ne more, tako je pijan zelo je pijan; ekspr. ni mu mogel do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to ne more biti on izraža omiljeno zanikanje; ekspr. našel sem tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega našel sem zelo lepo stanovanje; ekspr. ni se mogla potolažiti ni nehala jokati, žalovati; nar. ni mogel vsemu kaj vsega narediti, opraviti môči se zastar., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ne more se mi smejati; ni se ji moglo večerjati môči si ekspr., navadno v zvezi s kaj izraža nesposobnost osebka, da bi se zavestno odločal o uresničevanju dejanja: ne morem si kaj, da se ne bi smejal; ampak kaj si morem, če ga imam rada; niste mogli, da me ne bi zavrnili / ni si mogla kaj, solze so se ji ulile; prim. mogoč, mogoče ♪
  19.      močíti  móčim nedov. (ȋ ọ́) 1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni močil dež je tri dni deževalo; brezoseb.: tri dni nas je močilo; redko zunaj moči dežuje // z močenjem spravljati koga k zavesti: nezavestnega so močili; močili so mu glavo; močiti koga z mrzlo vodo 2. knjiž. opravljati malo potrebo: razposajenci so močili po pločniku; zaradi obolelosti pogosto moči / otrok še moči opravlja malo potrebo v plenice, oblačilo; moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju / ekspr. star pijanec je med preklinjanjem močil plot opravljal malo potrebo ob plotu ● pesn. moj znoj je močil tvoje trte delal sem v tvojem vinogradu zate; ekspr. ko bosta močila grlo, se vama še jaz pridružim pila, popivala; pesn. močiti lica, oči jokati; ekspr. grob je močila z gorkimi solzami jokala je za umrlim; ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok ◊ agr. močiti lan z namakanjem v vodi goditi ga; alp. ruša moči izceja vodo; čeb. panji močijo na žrelih se jim zjutraj pojavljajo kapljice močèč -éča -e: posteljo močeči otroci ♦ fiz. močeča tekočina tekočina, ki omoči stene posode ♪
  20.      móčnik  -a m (ọ́) 1. gostljata jed iz moke in vode: jesti, kuhati, zabeliti močnik; močnik z mlekom / ajdov, beli, koruzni močnik / hraniti mlade prašičke z močnikom in ješprenjem // gastr. drobni svaljki iz moke in jajc za zakuho: pripraviti juho z močnikom 2. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: priti iz močnika; spet sem v močniku ● ekspr. lep močnik si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. koruze so pridelali komaj za močnik zelo malo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega ♪
  21.      môčnost  tudi močnóst -i ž (ó; ọ̑) knjiž. moč: od močnosti trte je odvisno, koliko očes pustimo / svetloba srednje močnosti; močnost petja / skremžil se je bolj, kot ga je k temu silila močnost pijače ♪
  22.      móda  -e ž (ọ́) 1. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki: letošnja moda se od lanske precej razlikuje; moda tridesetih let; ustvarjalec mode; frizura po modi / visoka moda z izvirnimi modeli, navadno unikati; ženska moda / sejem mode modnih oblačil / oblačiti se po modi / zaostajati za modo; pren., ekspr. pesnikov davek literarni modi // dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem krojev oblačil, obutve, vzorcev blaga, modnih dodatkov: ta dežela vodi v modi; ukvarjati se z modo; modeli francoske mode; novosti na področju mode 2. v povedni rabi kar ustreza splošnemu okusu določenega časa: abstraktne slike so zdaj moda; tedaj je bila moda dolga večerna obleka / ta pisatelj je med srednješolci moda // v prislovni rabi, s predlogom izraža stanje, da kaj ustreza splošnemu okusu določenega časa: tako oblačenje je iz mode; športna krila so letos v modi / ta poklic je iz mode; kolesa zopet prihajajo v modo; ta izraz je zelo v modi ● redko on je po stari modi staromoden, starokopiten; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek ♪
  23.      modél  -a m (ẹ̑) 1. predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz načrtovanega ali obstoječega predmeta: izdelati, napraviti model; delati poskuse na modelu; model človeškega očesa, telesa; mavčni model; modeli za geometrijski pouk / model jadrnice, stroja / model hidrocentrale maketa // majhna športna priprava, ki posnema določeno vozilo, zlasti letalo: fantje spuščajo modele / jadralni, motorni model; sobni, tekmovalni model 2. kdor se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje: preživlja se kot model; moški, ženski model / fotografski model fotomodel; kiparski model // oseba ali stvar, katere značilnosti umetnik upodablja: on je bil avtorju model za glavnega junaka v drami 3. nav. ekspr. ustaljena oblika česa, po kateri se kaj dela; vzorec, oblika: razviti lasten gospodarski model; družbeni, organizacijski model / v romanu vse poteka po ustaljenem modelu; delati po vnaprej določenem modelu kalupu 4. industrijski izdelek takih značilnih oblik ali lastnosti, da se po njih razlikuje od drugih istovrstnih izdelkov: tovarna je predstavila nove modele avtomobilov / buick, model 1955; puška, model 48 [M-48] // modni oblačilni izdelek: manekenke prikazujejo modele jesenskih plaščev; športni modeli; modeli pomladanskih čevljev 5. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: vliti pripravljeno maso v model / dati v model za torto; model za odlivanje novcev ◊ filoz. model predmet, po lastnostih, značilnostih podoben raziskovanemu predmetu in narejen po določenih pravilih; metal. matični model; obl. ekskluzivni model ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu; trg. izvensezonski modeli ♪
  24.      modelácija  -e ž (á) um. dajanje zaželene umetniške oblike, zlasti končne, kiparskemu gradivu; modeliranje: tri dni se je ukvarjal z modelacijo glave // rezultat tega dela: kip učinkuje s skrbno modelacijo / sliko odlikuje virtuozna barvna modelacija ♪
  25.      modelírati  -am nedov. (ȋ) 1. delati kaj iz gnetljive snovi, oblikovati: učenci so modelirali jesenske sadeže; modelirati iz gline, plastične mase, voska / modelirati kaj v ornamente / publ.: kroj modeliramo po osnovnem kroju oblikujemo; skrbno modelirati stavke 2. um. dajati kiparskemu gradivu zaželeno umetniško obliko, zlasti končno: gledal ga je, kako je modeliral obraz; modelirati pisateljev spomenik / modelirati v mavcu / slikar dobro modelira; pren. z veliko silo je modeliral značaje v drami 3. teh. delati model, modele: modelira v tovarni čevljev ◊ obrt. delati reliefe v keramične izdelke modelíran -a -o: izdelek, kip, obraz je dobro, površno modeliran ♪

   3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA