Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (376-400)



  1.      limuzína  -e ž () osebni avtomobil z zaprto karoserijo: kabrioleti in limuzine // ekspr. velik, eleganten osebni avtomobil: pripeljal se je v črni limuzini
  2.      máksimum  -a tudi -ima m () največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost
  3.      mut  -a m () pal. izumrli slon iz ledene dobe: najdbe okostij mamutov; ledenodobni lovci na mamute
  4.      mutov  -a -o () pridevnik od mamut: mamutovi okli
  5.      mutovec  tudi matovec -vca m (; ) bot. veliko parkovno iglasto drevo; sekvoja
  6.      mutski  -a -o prid. () ekspr. nenavadno velik, velikanski: mamutski tanker / mamutsko podjetje / publ. mamutska skakalnica v Planici velika (smučarska) skakalnicastrojn. mamutska črpalka črpalka za črpanje vode iz tal z vpihavanjem zraka
  7.      mínimum  -a tudi -ima m () 1. najmanjša količina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoča, ant. maksimum: doseči, zahtevati minimum; dijak nima potrebnega minimuma znanja; pravilnik določa minimum in maksimum članov v odboru // ekspr. zelo majhna mera: zahtevati vsaj minimum discipline, reda / omejiti, skrčiti porabo do minimuma, na minimum 2. pog., v prislovni rabi najmanj, vsaj: po tej cesti moraš voziti minimum trideset kilometrov na uro ◊ biol. toplotni minimum najnižja temperatura, pri kateri organizem še živi; meteor. minimum področje, kjer je pogosto nizek zračni pritisk; soc. eksistenčni ali življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva
  8.      načiti  -im dov.) povzročiti komu veliko bolečin, neprijetnosti, težav: namučil jo je s svojim molkom; ne hodi več k njim, dovolj so te namučili načiti se zelo, dolgo se mučiti: namučil se boš s tem orodjem; veliko se je namučil, da je preživel družino / najbolj se je namučila z najmlajšim / to se je namučil z razglabljanjem veliko, intenzivno je razglabljal
  9.      naliti  -im dov., namulíla tudi nalila (ú ū) 1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja 2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave naliti se ekspr. z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
  10.      naliti se  -im se dov.) ekspr. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: spet se je namulila
  11.      nazati se  -am se dov. (ū) redko namuzniti se: v odgovor se je samo namuzal / obrazi so se na tihem namuzali
  12.      nazniti se  -em se dov.) s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: moški so se ob tej novici namuznili; skrivaj, veselo, zadovoljno se namuzniti
  13.      nasčati se  -am se dov. () zadovoljiti svojo potrebo, željo po smučanju: odšel je v hribe, da bi se nasmučal in odpočil // ekspr. v smučanju doseči veliko, preveliko mero: pravi, da se je dovolj nasmučal za svojo slavo
  14.      naskati  -am tudi -sčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti 2. ekspr. nalagati, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal
  15.      našeriti  -im dov.) redko neprimerno, smešno obleči; našemiti: našemuriti otroka našerjen -a -o: našemurjena ženska
  16.      nèkomunikatíven  -vna -o prid. (-) ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje
  17.      nèkomunikatívnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nekomunikativnega: problem nekomunikativnosti v znanosti / ekspr. nekomunikativnost med ljudmi
  18.      nèkomuníst  -a m (-) kdor ni komunist: v boju je padlo tudi veliko delavcev nekomunistov; komunisti in nekomunisti
  19.      nèkomunístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni komunističen: pristaši nekomunističnih gibanj / nekomunistični časopisi
  20.      neden  -dna -o prid. (ū) star. hiter, takojšen: nemuden odgovor, ukrep nedno prisl. nemudoma: nemudno odpotovati, poslati
  21.      nedoma  prisl. () izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati
  22.      muslimán  -a m (-) kdor ni musliman: sožitje muslimanov in nemuslimanov
  23.      muslimánski  -a -o prid. (-) ki ni muslimanski: nemuslimanske dežele / nemuslimansko prebivalstvo
  24.      muzikálen  -lna -o prid. (-) ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / redko nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen
  25.      muzikáličen  -čna -o prid. (-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA