Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (351-375)


  1.      komuniké  -ja m (ẹ̑) uradno sporočilo državnega ali političnega organa, navadno o pomembnem dogodku, vprašanju: izdati, objaviti komunike; sklepi pogovorov bodo objavljeni v posebnem komunikeju; komunike o obisku visokega državnika / uradni komunike ♪
  2.      komunikologíja  -e ž (ȋ) veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih: strokovnjak za komunikologijo ♪
  3.      komuníst  -a m (ȋ) član komunistične organizacije: komunisti so imeli kongres; organizirano revolucionarno delo komunistov / Zveza komunistov Jugoslavije // pristaš komunizma: komunisti so imeli vedno več ugleda ♪
  4.      komunístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na komuniste ali komunizem: mednarodno delavsko in komunistično gibanje / komunistična družba; komunistične organizacije / komunistični voditelji; sestanek predstavnikov komunističnih partij / komunistična literatura / ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije ◊ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels; Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 ♪
  5.      komunístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od komunist: sestanek komunistk / bila je ena prvih komunistk ♪
  6.      komunízem  -zma m (ȋ) brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah: socializem kot prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom / izgradnja komunizma // gibanje za tako ureditev: komunizem se vse bolj širi // nazor, ideologija, ki si prizadeva za tako ureditev: biti preganjan zaradi komunizma / utemeljitelj znanstvenega komunizma ◊ soc. utopični komunizem; zgod. vojni komunizem prva leta po oktobrski revoluciji strogi politični in gospodarski ukrepi ♪
  7.      komúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na komuna 1: oblikovanje komunske politike / komunska stanovanja ♪
  8.      komutácija  -e ž (á) 1. elektr. spreminjanje smeri električnega toka: nepravilna komutacija 2. ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali, posredovanje: avtomatska, ročna komutacija ♪
  9.      komutatíven  -vna -o prid. (ȋ) mat. zamenljiv: komutativne količine / komutativni zakon pravilo, da vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev ♪
  10.      komutatívnost  -i ž (ȋ) mat. zamenljivost: komutativnost faktorjev pri množenju / zakon komutativnosti ♪
  11.      komutátor  -ja m (ȃ) elektr. priprava iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke: iskrenje na komutatorju ♪
  12.      komutátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na komutator: komutatorsko navitje / komutatorski motor elektromotor, pri katerem teče električni tok v rotor po komutatorju ♪
  13.      kosmúlja  -e ž (ú) gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami: na vrtu imajo ribez in kosmuljo / jesti kosmulje ♪
  14.      kosmúljev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kosmuljo: kosmuljevo grmičje / kosmuljeva mezga ♪
  15.      kosmúljka  -e ž (ȗ) vrtn. okrasna rastlina z dolgimi ozkimi listi, ki se razrašča z živicami, Chlorophytum: gojiti kosmuljko / živikasta kosmuljka ♪
  16.      kumulácija  -e ž (á) knjiž. zbiranje, nabiranje, kopičenje: kumulacija podatkov / kumulacija tožb pri odvetniku ♪
  17.      kumulatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zbran, združen, skupen: kumulativna odgovornost / kumulativno delovanje pobud ◊ med. kumulativno delovanje zdravila delovanje, ki se pojavi šele po določenem nakopičenju zdravila v organizmu; voj. kumulativni učinek učinek eksplozivnih plinov, ki so usmerjeni v eno točko in imajo tu veliko prebojno moč kumulatívno prisl.: pobude delujejo kumulativno ♪
  18.      kumulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. zbirati, nabirati, kopičiti: kumulirati podatke / kumulirati podobne primere ♪
  19.      kumulonímbus  -a m, mn. kumulonímbi tudi kumulonímbusi (ȋ) meteor. kopast oblak, v katerem nastaja nevihta, nevihtni oblak ♪
  20.      kúmulus  -a m, mn. kúmuli tudi kúmulusi (ȗ) meteor. posamezen kopast oblak ♪
  21.      kvéčjemu  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka // izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril ♪
  22.      lákmus  -a m (ȃ) kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči ♪
  23.      lákmusov  -a -o prid. (ȃ) kem., v zvezah: lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa ♪
  24.      lemúr  -ja tudi -a m (ū) nav. mn., zool. majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi, Lemuridae: lemurji in makiji ♪
  25.      lemúr  in lémur -a m (ȗ; ẹ̑) nav. mn., v rimski mitologiji blodeči (hudobni) duh umrlega: mani in lemuri; pren., knjiž. lemuri v Goethejevem Faustu ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA