Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (2.851-2.875)


  1.      k  predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini // za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k utrditvi samoupravljanja; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples // za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu 6. redko za izražanje bližine časovni meji; proti: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu ● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič ♪
  2.      kabalístika  -e ž (í) 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika 2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike ♪
  3.      kabinét  -a m (ẹ̑) 1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet // takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet 2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet; šolski kabinet; kabinet za fiziko 3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabineti članov Izvršnega sveta / šef kabineta / kabinet predsednika republike / kabinet ministra za industrijo 4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet; Churchillov kabinet; demisija kabineta ♪
  4.      kabinéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi 3. ekspr., redko imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina ◊ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici kabinétno prisl.: kabinetno zasnovan študij ♪
  5.      kablírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. žarg. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje 2. ptt sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti ♪
  6.      kablovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz kablov in drugih delov za prenos električne energije in telekomunikacijskih signalov: zgradili so daljnovode in kablovode / električni kablovod ♪
  7.      kacáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nar. mazati, packati: otroci kacajo z blatom po zidu; pazi, nikar se ne kacaj 2. ekspr., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: z nizkega neba je začel kacati moker sneg / med mu kaca z žlice na mizo kaplja, pada ♪
  8.      kacétar  -ja m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: mučenje kacetarjev ♪
  9.      kadénca  -e ž (ẹ̑) muz. 1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba: melodija se konča z ustaljeno kadenco / avtentična, plagalna kadenca // knjiž., navadno s prilastkom zvok, zven: poznala je kadenco njegovih korakov / kadence smeha 2. virtuozni vokalni ali instrumentalni solistični del skladbe: pevka je zapela učinkovito kadenco ◊ lingv. padajoči tonski potek na koncu stavka ♪
  10.      kadencírati  -am dov. in nedov. (ȋ) muz. končati glasbeno misel, skladbo z zaporedjem akordov: pianist je kadenciral temo vedno na drugačen način kadencíran -a -o: kadencirano petje ♪
  11.      kádija  -e m (ȃ) v jugoslovanskem muslimanskem okolju, nekdaj sodnik: hajduki so ubili kadijo ♪
  12.      kadílnica  -e ž (ȋ) 1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice 2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico ∙ ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga ♪
  13.      kadílo  -a s (í) 1. smolast izcedek nekaterih tropskih dreves, ki pri tlenju oddaja dišeč dim: prižigati, zažigati kadilo / skozi cerkvena vrata je zadišalo po kadilu / dišeče kadilo ∙ ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga 2. redko kadivo: kupiti različna kadila ♪
  14.      kadíti  -ím nedov., kajèn (ȋ í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano 2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; žarg., avt. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim 3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati 4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren) kadíti se 1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila // delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi 2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči // izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu ● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo kadèč -éča -e: kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina ♪
  15.      kadrovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kadrovati: posvetili so več pozornosti sistematičnemu kadrovanju / kadrovanje strokovnih in vodilnih kadrov ♪
  16.      káj  čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: kaj lepega si prinesel? kaj takega si mu povedal, da je ves prebledel? kot nagovor kaj bo dobrega? kakšne novice prinašate; kaj želite / elipt.: kaj boš pa zdaj; kaj pa, če ga ne bo? E, kaj, nič ne bo; kaj pa dežnik, ali ga imaš; denar ima, ali kaj, ko pa ne ve kam z njim; pog., kot vprašanje po nerazumljeni trditvi Kaj? prosim / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vseeno mi je, kaj ljudje govorijo; elipt. s tovariši se pogovori, kako in kaj // v neosebni rabi izraža vprašanje po neznanem sploh: kaj je švignilo čez cesto, maček ali senca? kaj je zaropotalo po stopnicah? 2. v povedni rabi izraža vprašanje po opredelitvi, stanju osebka: kaj je ta človek (po poklicu)? kaj je to? / elipt. menda je pijan ali kaj ● kaj (pa) je kaj se dogaja; ekspr. kaj je spet izraža nestrpnost, nejevoljo; kaj ti je, ali si bolna izraža vprašanje po stanju, razpoloženju; ekspr. le kaj je na njej, da je tako privlačna izraža začudenje nad ugodnim mnenjem o njej; ekspr. kaj bo iz tega izraža skrb, strah pred prihodnostjo; ekspr. misli, da je bogve kaj zelo pomemben, imeniten; pog. kaj, če bi šla v kino izraža željo, predlog; ekspr. kaj revež, da je le pošten izraža pomembnost prve, predhodne trditve; ekspr. kaj za to, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. to so res velike reči, kaj meniš izraža močno podkrepitev trditve; ekspr. kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj; ekspr. oh, kaj sem dočakal kako velika nesreča me je zadela; ekspr. kaj hočemo, stari smo izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi; žarg. kaj si imel v matematiki katero oceno; ekspr. kaj ne poveste, da je res ušel izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. kaj vse ti (ne) pride na misel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; ekspr. toliko piješ, le čemu je to podobno izraža nejevoljo; po čem je vino izraža vprašanje po ceni; ne vem, pri čem sem kakšen je moj položaj; ne ve, s čim naj plača s katerim plačilnim sredstvom; izraža nezmožnost plačila; neprav. ne vem, kaj za ena ženska je bila katera, kakšna; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  17.      kàj  čésa zaim., čému, kàj, čém, čím (ȁ ẹ̄) izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu; storiti kaj dobrega; očistiti z glicerinom ali s čim drugim // ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »hvala!« »Ni za kaj« ● spreten kot le kaj zelo, močno; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor; evfem. njega se rado kaj prime krade; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam ♪
  18.      káj  prisl. (ā) nav. ekspr. 1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt 2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati 3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha; kaj siliš v nesrečo; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate // v zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane 4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed 5. pog. vprašuje po količini; koliko: kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija // izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja ∙ ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno 6. v medmetni rabi izraža a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu; kaj, meni ne verjameš b) grožnjo: kaj, še ne bo miru c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga // izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj; kaj, prebrisan pa je ♪
  19.      kàj  in kaj prisl. (ȁ) 1. izraža manjšo količino ali mero: gotovo ima kaj dolga; prinesi čaja pa še kaj prigrizka / fant rad kaj pomaga pri hiši; najbrž sta se kaj sprla / ekspr. bolnik komaj kaj spi / ekspr. pa nikar kaj ne zamerite 2. v vprašalnih ali odvisnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero: ali ima kaj dolga? ali je bilo pri vas kaj več dežja? ali me imaš kaj rada? / ekspr. če si kaj pameten, boš prišel / ali se kaj spozna na avto? 3. ekspr. izraža precejšnjo mero ali stopnjo: življenje je kaj žalostno; vročina je kaj kmalu padla / požirek brinovca bi se mu kaj prilegel // v nikalnih stavkih, navadno v zvezi z nič omejuje zanikanje: delati se mu nič kaj ne ljubi; nič kaj dobro nisem spal / letos ne bo kaj prida pridelka 4. v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje: kako je kaj doma? kakšni ljudje so kaj to? / poglejmo, kako kaj gospodarijo / elipt.: kaj pa kaj mati, ali je zdrava? pog., kot nagovor pri srečanju kako ste kaj? kako (je) kaj (z vami)? ● ekspr. fant je neroden kot le kaj, da je kaj zelo; ne vem, ali bo kaj z njim, s tem izraža dvom o uspešnosti tega, kar določa sobesedilo; ekspr. udari, če te je kaj če si upaš; ekspr. vas ni daleč, pol ure nimate kaj hoditi hoje ni niti za pol ure; ekspr. daj mu denar. Še kaj, da ga bo zapravil izraža močno zanikanje; ekspr. ne more si kaj, da se ne bi smejal mora se smejati; ne more se zdržati smeha; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. vrne se čez leto dni ali kaj približno čez eno leto ♪
  20.      kája  -e ž (á) nav. ekspr. kajenje: odvaditi se kaje; veliko denarja porabi za kajo / zbolel je od pijače in kaje / ponudil mu je kajo cigareto, tobak ♪
  21.      kájla  -e ž (ȃ) nižje pog. zagozda: izbiti kajlo izpod podpornika / odreži mi kajlo kruha ● pog., ekspr. dati, zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrniti ♪
  22.      kájnovstvo  -a s (ȃ) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Kajnovemu: bratomorilsko kajnovstvo ♪
  23.      kajón  -a m (ọ̑) nar. zahodno grdoba, porednež: temu kajonu ni da bi verjel / kot nagovor ti kajon ti, samo zdraho delaš ♪
  24.      kájpada  prisl. (ā) ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda: otrok se je kajpada prestrašil; tovariši so mu zavidali, kajpada; kajpada, te napake bi lahko odpravili / v medmetni rabi vprašal si, če ga poznam. Kajpada! ♪
  25.      kák  -a -o zaim. (ā) raba peša 1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti; kakšen: kake novice nam prinašaš? / vprašal ga je, po kaki ceni prodaja 2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kako ime so ji dali? iz kakega kraja si? katerega 3. navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: so to tisti tvoji prijatelji? Kaki prijatelji neki 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kako krivico smo mu delali; kaka škoda zanj // izraža začudenje, presenečenje: kak čudovit prizor; sam.: le kake se je znebil ♪

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA