Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mu (226-250)


  1.      muzikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na muzikologe ali muzikologijo: muzikološko društvo / muzikološka vprašanja / muzikološki inštitut ♪
  2.      muzívičen  -čna -o prid. (í) zastar. mozaičen: muzivični vzorci ♪
  3.      múža  -e ž (ú) nar. vzhodno močvirje, barje: okoli njega se je razprostirala muža ♪
  4.      mužáva  -e ž (ȃ) nar. močviren svet, močvirje: steza se je vlekla skozi mužave ♪
  5.      múžen  -žna -o prid. (ū) redko muževen 1: mužna vrbova mladika ♪
  6.      mužén  -a -o prid. (ẹ̄) nar. dolenjsko muževen 1: muženo drevje ♪
  7.      mužéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. biti muževen: veje so mužele 2. cediti se, mezeti: tla so mužela in se vdajala ♪
  8.      mužév  -a -o prid. (ẹ́) redko muževen 1: drevje še ni muževo ♪
  9.      mužéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v stanju, ko se pojavi pod lubjem v času rasti tekočina: muževna vrba; drevo je, postane muževno / muževne veje 2. nar. blaten, močviren: žabe so čofotale po muževnem izlivu / muževen marec deževen, vlažen; muževno vreme ♪
  10.      mužévnost  -i ž (ẹ́) stanje muževnega: sekati drevje pred muževnostjo; muževnost smrek ♪
  11.      mužík  -a m (ȋ) nav. ekspr., v ruskem okolju, zlasti pred oktobrsko revolucijo kmet: neuki mužiki; slavjanofilsko čaščenje mužikov ♪
  12.      mužíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mužike: mužiške koče / mužiški oddelki ♪
  13.      múžiti se  -im se, in mužíti se in múžiti se -im se nedov. (ū ȗ; ȋ ú) biti muževen: bukev se muži ♪
  14.      ágromínimum  -a tudi -nima m (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum; odlok, zakon o agrominimumu ♪
  15.      akumulácija  -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga; akumulacija energije, vode ♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter // ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital ♪
  16.      akumulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad ♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja ♪
  17.      akumulatíven  -vna -o prid. (ȋ) ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva ♪
  18.      akumulatívnost  -i ž (ȋ) ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost; nizka akumulativnost; akumulativnost naše industrije; stopnja akumulativnosti ♪
  19.      akumulátor  -ja m (ȃ) 1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator; avtomobilski akumulator; alkalni, svinčev akumulator; kapaciteta akumulatorja 2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator ♪
  20.      akumulátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akumulator: a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev b) akumulatorski tlak; akumulatorska para ♪
  21.      akumulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od akumulirati: akumuliranje energije / akumuliranje kapitala ♪
  22.      akumulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo // ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapital akumulíran -a -o: sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega ♪
  23.      altokúmulus  -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice ♪
  24.      amulét  -a m (ẹ̑) predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu; dragocen amulet; amulet zoper bolezni ♪
  25.      àmúzičen  -čna -o prid. (ȁ-ú) ki je brez čuta, smisla za umetnost: amuzično občinstvo umetnika ne razume; estetsko amuzičen ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA