Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mrkniti (10) 
- mŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. nav. 3. os. priti v stanje mrka: v omenjenem razdobju je luna dvakrat mrknila / ekspr. svetloba je mrknila potemnela; pren., ekspr. njegova slava je mrknila 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: pustolovski duh še ni mrknil; nasmeh na licih mu je mrknil // pog. naskrivaj, neopazno oditi: po večerji je mrknil iz hiše; mrknil je v Ameriko; po tem je nekam mrknil 3. knjiž. postati mrk, nerazpoložen: po teh besedah je mrknila in se umaknila; ob pogledu nanje je mrknil / obraz mu je mrknil ● ekspr. žarnica je mrknila ugasnila; ekspr. mrkniti z očmi po čem na hitro, skrivaj pogledati; prim. mrkel ♪
- čmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) nar. vzhodno črhniti: baba ni čmrknila niti besede ♪
- pomŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico ● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna ♪
- posmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) potegniti sluz, zrak v nos: fant je posmrknil in odšel za njimi / na roko si je dal ščepec tobaka in posmrknil / ekspr. žena je zajokala in tudi sam je malo posmrknil pojokal ♪
- požmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) nar. pomežikniti: nagubančil je čelo in požmrknil / požmrkniti z očmi ♪
- smŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) glasno potegniti sluz, zrak v nos: smrknil je in hitro odgovoril // ekspr. zajokati: solze so ji privrele v oči in polglasno je smrknila ♪
- usmŕkniti se -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž. usekniti se: glasno se usmrkniti ♪
- zamŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) nav. 3. os., knjiž. potemneti: zvezde so zamrknile / njegova slava je zamrknila ♪
- žmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) nar. mežikniti: žmrkniti z desnim očesom ♪
- mŕkel -kla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) knjiž. 1. redko ki je mrknil: mrkla luna 2. mračen, mrk, temen: mrklo jutro / mrkle stene jetnišnice / mrkli, brkati stražniki / mrkel pogled mŕklo prisl.: mrklo odgovoriti, reči; prim. mrkniti ♪