Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

moto (30-54)

30.      motorovódja  -e tudi -a m (ọ̑) žel. kdor vozi motorni vlak: po trčenju so priprli motorovodjo // navt. motorist: postati motorovodja na barki ♪
31.      motoroznánstvo  -a s (ȃ) nauk o motorjih z notranjim zgorevanjem: izpit iz motoroznanstva in vožnje; predavanje o motoroznanstvu ♪
32.      motórski  -a -o prid. (ọ̑) redko motoren: proizvodnja motorskih delov ♪
33.      motoskijöring  -a [mótoskjéring] m (ọ̑-ẹ̑) šport. smučanje na motorno vleko: na jezeru organizirati motoskijöring; ukvarjati se z motoskijöringom ♪
34.      mótoskúter  -ja m (ọ̑-ū) v italijanskem okolju skuter: fantje so se prevažali z motoskuterji ♪
35.      motovílast  -a -o prid. (í) ekspr. neroden, zlasti pri gibanju, premikanju: velik in motovilast človek / motovilaste noge / motovilasta pijanost ♪
36.      motovílček  -čka [u̯č] m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od motovilec: pripravila je motovilček s fižolčkom ♪
37.      motovílec  -lca [u̯c] m (ȋ) rastlina, navadno samorasla, s podolgovatimi listi, ki se uporabljajo kot solata: nabirati, osnažiti, pripraviti motovilec; cena motovilca ♪
38.      motovílež  -a m (ȋ) ekspr. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: ta motovilež je pohodil vse sadike ♪
39.      motovíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. delati kaj, navadno počasi, nerodno: nekaj motovili v gozdu; motovilil je pred vrati; nalašč tako dolgo motovili; že nekaj dni se motovilijo tuji delavci okrog hiše / z nahrbtnikom se je motovilil iz avtomobila / motovilil se je v nerešljivih vprašanjih / otročad se je motovilila ob peči je bila / že dolgo se je motovilil s tem delom se je ukvarjal // počasi, nerodno hoditi: motoviliti skozi temo; raca in motovili pred njim / pijan motovili po kuhinji / ves dan je motovilil okrog je hodil 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom nerodno, neurejeno se gibati, premikati: muha je motovilila in se vedno bolj zapletala v pajčevino / motoviliti z rokami po zraku / časopis je v vetru motovilil motovíliti se 1. ekspr. pojavljati se v neredu: misli so se mu začele motoviliti / to vprašanje se mu je motovililo v mislih // izmikati se: kaj se motoviliš, saj si sam hotel sodelovati 2. redko vtikati se, vmešavati se: ne motovili se v zadeve starejših ● ekspr. dekle se mu že več dni motovili po glavi misli nanjo; ekspr. motovili se okrog dekleta zanima se zanjo ♪
40.      motovíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od motoviliti: nič motoviljenj, samo dejstva / z motoviljenjem je vstopil v sobo obotavljaje se ♪
41.      motovílka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȋ) zastar. predeno, štrena: na roke si je nataknila novo motovilko ♪
42.      motovílo  -a s (í) 1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo // priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo 2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo // nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo ◊ navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena ♪
43.      ávto-móto  tudi ávtomóto neskl. pril. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na avtomobile in motocikle: avto-moto klub; avto-moto dirke; avto-moto društvo / Avto-moto zveza Slovenije ♪
44.      brezmotóren  -rna -o prid. (ọ̄) ki je brez motorja: brezmotorno letalo; brezmotorno progovno vozilo / brezmotorni polet ♪
45.      domotóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na domotožje: domotožne misli; v njem se je vedno bolj oglašalo domotožno koprnenje / fant je že domotožen ♪
46.      domotóžje  -a s (ọ̑) hrepenenje po domu, domovini: v tujini ga je mučilo, razjedalo domotožje / fant ima domotožje toži se mu po domu, po domačih / prevzelo ga je domotožje po domačih hribih ♪
47.      domotóžnost  -i ž (ọ́) star. domotožje: obhajala ga je domotožnost ♪
48.      dvómotóren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̄) ki ima dva motorja: dvomotorno letalo ♪
49.      dvómotórnik  -a m (ọ̑-ọ̄) žarg. dvomotorno letalo: na nebu so se pojavili zavezniški dvomotorniki ♪
50.      eléktromotór  -ja m (ẹ̑-ọ̑) stroj za spreminjanje električne energije v mehansko: žago poganja elektromotor; deli elektromotorja ♪
51.      eléktromotórček  -čka m (ẹ̑-ọ̑) manjšalnica od elektromotor: model z vgrajenim elektromotorčkom ♪
52.      eléktromotóren  -rna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorni pogon / elektromotorni vlak ♪
53.      eléktromotórski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorska gred; elektromotorsko navitje / črpalna naprava na elektromotorski pogon elektromotorni ♪
54.      ênomotóren  -rna -o prid. (ē-ọ̄) ki ima en motor: enomotorno letalo ♪

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205