Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

motiv (226-250)


  1.      ranžíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja ♪
  2.      rapsodíja  -e ž (ȋ) 1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije 2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov 3. muz. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir ♪
  3.      rastlínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi ◊ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem področju; usnj. rastlinsko strojilo ♪
  4.      ravnálo  -a s (á) 1. priprava za ravnanje: za ravnalo je uporabil desko // grad. priprava za določanje, ugotavljanje vodoravnosti: z ravnalom ugotoviti ravnost zidu / cevno ravnalo; vodno ravnalo vodna tehtnica 2. knjiž. regulator: naravnati ravnalo glasnosti, pritiska 3. knjiž. kar kaj uravnava sploh: pelin je ravnalo za želodec / ugotoviti osnovna ravnala proizvodnje ◊ žel. parno ravnalo naprava parne lokomotive, s katero se uravnava pritisk pare med kotlom in cilindri ♪
  5.      razlíček  -čka m (ȋ) knjiž. inačica, varianta: najstarejši različek drame; ta motiv je znan v več različkih ♦ biol. vsak od organizmov, ki se po eni ali več lastnostih razlikuje od matičnega organizma; min. vsak od kristalov ali zrn istega minerala, ki se med seboj ločijo zlasti po barvi ♪
  6.      raztkáti  -tkèm dov. (á ȅ) knjiž. razparati, razstaviti: zaradi napake v vzorcu je morala raztkati pol metra blaga / raztkati v niti ● knjiž. pisatelj je v povesti raztkal dva motiva uporabil ♪
  7.      razvódnik  -a m (ọ̑) najnižji vojaški čin ali nosilec tega čina: razvodnik straže; desetarji in razvodniki ◊ žel. priprava pri parni lokomotivi za spreminjanje smeri vožnje ♪
  8.      reminiscénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence 2. sestavina, element umetniškega dela, ki oblikovno, motivno spominja na kako drugo umetniško delo: v romanu so očitne reminiscence iz del znanih pisateljev / nova simfonija vsebuje reminiscence na avtorjeva prejšnja dela ♪
  9.      ríniti  -em nedov. (í ȋ) 1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil 2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep // ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon 3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti 4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo 5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro 6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji // vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke 7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati 8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto 9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo ● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; žarg., šol. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; žarg., šol. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval ríniti se s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš // s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje rínjen -a -o: žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka ♪
  10.      robústnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost robustnega: kljub robustnosti je lokomotiva zelo hitra / njegove robustnosti so že vajeni ♪
  11.      róža  -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo ● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša ◊ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; jur. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico ♪
  12.      rúdniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rudnik: rudniške naprave / rudniška lokomotiva ∙ zastar. rudniško zlato samorodno zlato, ki se dobi v rudniku ♪
  13.      sekvénca  -e ž (ẹ̑) film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto: uvodne sekvence kažejo, da bo film zanimiv; ogledati si nekaj sekvenc filma; dobro izdelana sekvenca plesa / filmska sekvenca // knjiž. temu podobno zaporedje česa v kaki celoti: sklepne sekvence besedila; sekvence gibov, znakov / v igri je več tragičnih sekvenc prizorov ◊ muz. ponavljanje motiva na različnih stopnjah tonske lestvice; rel. pesem pri maši med berilom in evangelijem ♪
  14.      séptima  -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu sedmih diatoničnih stopenj: zaigrati septimo / mala v obsegu petih celih tonov, velika septima v obsegu petih celih tonov in poltona // sedma diatonična stopnja glede na dani ton: motiv se zaključi na septimi ♪
  15.      sêrija  -e ž (é) navadno s prilastkom 1. skupina stvari, dogodkov s skupnimi lastnostmi, značilnostmi, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju: v časopisu je izšla serija člankov o tem problemu; opraviti serijo raziskav; zmagal je v prvi seriji skokov / prva serija te zbirke obsega pet knjig; serija znamk z živalskimi motivi ∙ publ. naredil je serijo napak veliko 2. navadno v zvezi televizijska serija televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: posneti, predvajati novo televizijsko serijo; junaki otroške televizijske serije 3. skupina enakih izdelkov, narejenih v določenem obdobju, označenih z določeno oznako: prva serija motorjev je že v prodaji; hladilniki iste serije / poskusna serija / izdelovati konfekcijo v majhnih, velikih serijah ◊ fin. serija celota vseh bankovcev, nekaterih vrednostnih papirjev iste izdaje; celota vseh bankovcev iste vrednosti, označenih z zaporednimi črkami in številkami; muz. serija v dodekafoniji in v serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celotno skladbo ali njen del ♪
  16.      skicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narisati skico: skicirati razporeditev hiš / skicirati motive iz narave; skicirati si obraze 2. prikazati, opisati nakratko, samo v glavnih črtah: skicirati medvojno obdobje; pisatelj je osebe le skiciral / skicirati si odgovor skicíran -a -o: skiciran portret ♪
  17.      sklopíti  in sklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) 1. s povezovalno napravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: sklopiti cevi; sklopiti lokomotivo z vagonom ♦ elektr. sklopiti dva električna nihajna kroga 2. knjiž. zapreti: metulj je sklopil krila / sklopiti oči, usta / sklopiti mizo, posteljo, sedež zložiti, dati skupaj sklópljen -a -o: vagoni so sklopljeni; sklopljene veke ♦ obrt. sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata ♪
  18.      slikárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na slikarje ali slikarstvo: slikarska razstava; kiparska in slikarska dela / ima poseben slikarski dar; knjiž. iskati nov slikarski izraz / slikarska akademija, šola / slikarska tehnika, umetnost / slikarski čopič; slikarske barve; slikarsko platno, stojalo / izučiti se slikarske obrti ♦ geom. slikarska perspektiva centralna projekcija na eno samo projekcijsko ravnino; gled. slikarska delavnica delavnica za poslikavo kulis; um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev slikársko prisl.: slikarsko okrašene začetne črke; slikarsko zanimiv motiv ♪
  19.      slikóven  in slíkoven -vna -o prid. (ọ̄; ȋ) nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka ♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; lingv. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide slikóvno in slíkovno prisl.: izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije ♪
  20.      sokôlji  in sokólji -a -e prid. (ȏ; ọ̄) nanašajoč se na sokole: sokolje gnezdo / sokolji par / ekspr.: imeti sokolji pogled; gledati s sokoljimi očmi zelo bistro, ostro ♦ lit. sokolja teorija teorija, po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača ♪
  21.      sopíhati  -am nedov. (í) 1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla 2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal sopiháje: sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči sopihajóč -a -e: sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči ♪
  22.      speljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od speljevati: speljevanje lokomotive; naglo speljevanje in zaustavljanje / speljevanje deklet ♪
  23.      speljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljevati avtomobil, voz; počasi, previdno speljevati; speljevati in ustavljati // nepreh. začenjati se premikati: avtobusi v snežni brozgi težko speljujejo; lokomotiva že speljuje (s postaje) 2. nar. voziti: speljevati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljevati vodo s travnika; speljevati vodo v kanal ∙ ekspr. speljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljevali so ga, naj se jim pridruži / speljevati sošolce na slaba pota 5. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro skušati doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljevati komu pomočnike / vsi vedo, da ji speljuje moža / speljevala ga je s pogledi zapeljevala; prim. izpeljevati ♪
  24.      spreprêsti  -prêdem in spreprésti -prédem dov., stil. spreprèl spreplêla in sprepréla (é; ẹ́) redko prepresti: sprepresti voz s trakovi / sprepresti roman z ljudsko motiviko ♪
  25.      sprožílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki kaj sproži: sprožilni mehanizem / sprožilni gumb; sprožilna sila 2. knjiž. ki povzroči, začne kako dogajanje: sprožilni motiv drame ♦ lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA