Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mosta (426-450)


  1.      prástàr  -stára -o prid. (ȃ-ȁ ȃ-á) ekspr. zelo star: prastar samostan; prastara modrost; misel o tem je že prastara ♪
  2.      právcat  -a -o prid. (ȃ) ekspr. pravi, resničen: za rojstni dan je dobil pravcatega psa / bil je podoben pravemu pravcatemu generalu; kip iz pravega pravcatega zlata // poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je že pravcata histerija, sramota; dve hiši, pravcati palači, sta njegovi / on je pošast, pravcata pošast ♪
  3.      právi  -a -o prid. (ȃ) 1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je pogumen in iznajdljiv; ta družba ni prava za otroke / to je prava beseda zanj: sanjač; ekspr. nobena prava misel mu ni prišla na pamet // ki glede na okoliščine omogoča uresničitev določenega dejanja, namena: izbrali so si pravi trenutek: nikogar ni bilo v hiši / čas, ki si si ga izbral za delo, ni pravi / prišel si ravno na pravi dan, da boš pomagal pri žetvi / vse boste izvedeli ob pravem času, zastar. v pravi čas 2. ki je v skladu a) z resničnostjo, dejstvi: ne vem, če je to pravi naslov; podatke je sporočil prave; informacijo imaš pravo / razlika med pravo in približno vrednostjo b) z določenim ciljem, položajem: povleči pravo potezo; ta smer ni prava, morate se vrniti; pravi in napačen / ni sedel na pravi vlak c) z določenimi predstavami, normami: biti deležen prave vzgoje; njegova politična smer je prava / predstava o tem vprašanju ni prava // ki je tak, kot je v resnici: te besede, ta dejanja kažejo tebe pravega; spoznati pravo naravo, podobo koga / ta podpis ni pravi, ni njegov pristen, izviren 3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim: nisi mi prinesel pravih čevljev, poglej še enkrat v omaro / ni vedel, če je mož pravi, zato ga je vprašal 4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: šele tedaj je nastala prava država; ljudske pesmi v tem kraju so prave / pravih dokazov ni bilo, zato so ga izpustili / v njegovih pesmih je malo prave umetnosti / pravi in častni člani; v vasi so le še trije pravi kmetje / pravi element tega pesnika je luč bistven, tipičen 5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti a) glede na nastanek, izvor: povlekel ga je za brado, da bi videl, če je prava; pravi in umeten / rad pije pravi čaj čaj iz listov čajevca; prava kava / pog. boste kozarec cvička, je ta pravi naraven, pristen b) glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: on je pravi Ljubljančan / po starših je pravi Čeh c) glede na krvno sorodnost: pravega očeta ni nikoli poznal; prava mati in mačeha / to je njegov pravi brat // pog., v povedni rabi, z nikalnico izraža normalno telesno, duševno stanje: po prometni nesreči dolgo časa ni bil pravi / noga še ni prava, le počivajte / on nikoli ni bil čisto pravi duševno zdrav, uravnovešen 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v nesreči spoznaš pravega prijatelja; pravi sosed ne bi tako ravnal / za pravega alpinista to plezanje ni težavno / bilo je bolj ljubimkanje kot prava ljubezen / on je pravo nasprotje svojega brata / vse, kar je dobil, je njegova prava last / v dar je dobil kolo, pravo (pravcato) kolo / postati narod v pravem pomenu (besede) / ves dan so hodili po mestu brez pravega cilja; pravega dežja že nekaj časa ni bilo obilnega; hiše so stale brez pravega reda; on pri hiši nima prave besede odločilne // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: ta otrok je že pravi mehanik; saj si že pravi umetnik / pravi mož si postal // izraža podkrepitev trditve: življenje je postalo zanj pravi pekel / to je prava blamaža, katastrofa / njegova soba je pravi hlev / postal je prava gorila 7. pog. izraža omalovaževanje: prava figa bi bila, če bi morali iti peš na postajo / elipt.: prava figa, prava reč, če ima avtomobil; razbil se mi je vrč. Prava škoda ● ekspr. tale fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. lotiti se česa na pravem koncu prav; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj, na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. obrnil si se na pravi naslov v tej zadevi ti bom pomagal, ustregel; pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; pog. ona je prava hči svoje matere ima določene, zlasti slabe lastnosti matere v enaki ali še večji meri; ekspr. imej pravo mero bodi zmeren, v ničemer ne pretiravaj; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. ves teden ni bil za pravo rabo se ni dobro počutil, ni dosti koristnega naredil; nar. vzhodnoštajersko prava roka desna roka; iron. prava sila ti je bilo to narediti ni ti bilo treba tega narediti; prava stran blaga, usnja stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; prava stran bankovca, kovanca prednja stran; ljubi enega samega iz srca (ta) pravega v ljudskih pesmih iskreno, zelo ga ljubi; ekspr. kjer so pravi ljudje, gre vse prav kjer so pošteni, dobri ljudje; ekspr. znal je poiskati pravo besedo ob pravem času znal je ustrezno, primerno posredovati ◊ anat. prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; bot. prava cipresa; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; geom. pravi kot kot, ki meri 90°; prava premica, ravnina premica, ravnina, na kateri so končne, dostopne točke; mat. pravi ulomek ulomek, ki ima števec manjši od imenovalca; tekst. prava svila svila iz kokonov udomačene sviloprejke; zool. prave čebele čebele, ki živijo v velikih organiziranih skupinah, Apidae; prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata; prave uši uši, ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; sam.: pog. ni srečala pravega srečala, spoznala moškega, ki bi jo čustveno prevzel, s katerim bi se poročila; toliko časa je čakal, da je nazadnje pričakal pravega; ekspr. hotel ga je ogoljufati, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; star. udariti je treba, če ne uboga. Da, prava je ta izraža strinjanje, odobravanje; ekspr. če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje da je prav, kar misliš, trdiš ti; pog. ni pri pravi ne dela pametno, razsodno; ni normalen, duševno zdrav; ekspr. uganil, zadel je pravo; zastar. ali se je za pravo ponesrečil zares, v resnici; zastar. on za pravo ve, da je bilo drugače trdno, dobro; zastar. najditelju po pravem nekaj pripada upravičeno; po običaju, zakonu; star. nekaj se mu ni zdelo po pravem prav, normalno; prim. pravši ♪
  4.      prebíti 2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄) 1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel // s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo 2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali // prestati, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili ● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti prebít -a -o: vstati po prebiti pljučnici; na Dunaju prebita leta; na obrazu se ji pozna prebito trpljenje ♪
  5.      prebudíti  -ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro ♪
  6.      prebújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga je prebujati iz zamišljenosti // knjiž. delati, povzročati, da kdo kaj spoznava, se česa zaveda: prebujati delavske množice; narod se je takrat začel prebujati 2. ekspr. povzročati, da kaj nastane: prebujati ljubezen; v njej se je prebujal materinski čut / znal je prebujati zanimanje prebújati se pesn. porajati se, nastajati: dan, pomlad se že prebuja prebujajóč -a -e: prebujajoči se dan; prebujajoče se slovenstvo ♪
  7.      precéj  in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža veliko količino, mero a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko 2. izraža a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse ♪
  8.      predájati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. izročati, dajati: prijazno jim je predajala šopke / predajati prtljago garderoberju / ta opravek predajam tebi prepuščam / predajati znanje učencem 2. knjiž. pripovedovati, sporočati: predajati taborniška doživetja mlajšim; pesmi so se predajale od rodu do rodu ● publ. predajati besedo drugemu diskutantu prepuščati, dajati; zastar. pridelke so težko predajali prodajali predájati se 1. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnikov: ko je izbruhnil požar, so se branilci začeli predajati; neradi so se predajali in odlagali orožje vdajali 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: predajati se branju, sanjarjenju, slikanju / elipt. predajati se glasbi 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: predajati se bolečinam; predajati se navdušenju, veselju, žalosti 4. ljubezensko se (popolnoma) prepuščati partnerju: dekleta se predajajo fantom; predajala se je drugim moškim ● čutil je, da se mu plesalka popolnoma predaja prepušča; publ. predajati se soncu uživati v sončenju, sončiti se ♪
  9.      predáti  -dám dov., 2. mn. predáste in predáte; predál (á) 1. knjiž. izročiti, dati: predati rože z levo roko / predati knjigo kupcu / predati posestvo sinu / predati tatu miličnikom / premaganci so morali predati orožje / predati stavbo svojemu namenu / predati funkcijo drugemu prepustiti ♦ šport. predati štafetno palico 2. opraviti uradni postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: predati funkcijo; predati posle / publ. čez pol leta bo predal predsedstvo bo nehal biti predsednik 3. narediti, da pride kaj pod oblast nasprotnikov: zahtevali so, naj jim preda postojanko predáti se 1. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnikov: posadka se je predala / publ. bela zastava je pomenila, da se predajo vdajo / publ. rajši bi umrl, kot pa se predal vdal, odnehal // dopustiti, da nastopi odnos (popolne) odvisnosti: čaka, kdaj se mu bo predal / ekspr. predati se strastem prepustiti se 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: predati se delu za ljudstvo; predati se vzgoji otrok / elipt. gostje so se predali jedi in pijači 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: predati se obupu, žalosti 4. ljubezensko se (popolnoma) prepustiti partnerju: predati se moškemu; s strastjo se predati / na prigovarjanje se mu je predala ● nehal je veslati in se predal toku se prepustil; ekspr. predati se toku, vetru dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. predal se je veselemu trenutku popolnoma je doživljal veselo razpoloženje; ekspr. predati se valovom mestnega življenja začeti brez pomislekov uživati, kar daje mestno življenje predán -a -o 1. deležnik od predati: biti predan vojnemu sodišču; publ. muzej je predan javnosti dostopen za obiskovalce, odprt 2. ki požrtvovalno, nesebično dela za kaj: predani borci; predan komunist; predani in sposobni uradniki / publ. predana žena vdana // ki vsebuje, izraža veliko požrtvovalnost, nesebičnost: služiti s predanim delom socializmu; prisl.: predano se posvečati delu ♪
  10.      prêdlog  -óga m (é ọ́) 1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: sprejeti, umakniti, utemeljiti predlog; predlog za odlikovanje; predlog, da bi se vdali, so zavrnili; privoliti v predlog; biti za predlog / dati predlog na glasovanje / pismeni, ustni predlog / izročiti, raztrgati predlog list s takim besedilom ♦ jur. spreminjevalni predlog s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog 2. lingv. nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka: predlog brez se veže z rodilnikom / nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji ♪
  11.      prédnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prednik: neka njena davna prednica je bila Francozinja / prednice današnjih dvoživk / ni hotela nadaljevati dela svoje prednice 2. rel. predstojnica samostana: postavili so jo za prednico / samostanska prednica / sestra prednica ♪
  12.      predramíti  in predrámiti -im dov. (ȋ á) 1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti // ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo predrámljen -a -o: otrok je čisto predramljen; predramljena vest ♪
  13.      predstójnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od predstojnik: predstojnica oddelka, zavoda; predstojnica samostana ♪
  14.      predstójnik  -a m (ọ̑) kdor ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi: svojo odsotnost je sporočil predstojniku; predstojnik inštituta, oddelka, zavoda; predstojnik samostana / predstojnik katedre ♪
  15.      pregánjati  -am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival ♪
  16.      pregíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika ♪
  17.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  18.      pregrníti  in pregŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. dati pregrinjalo čez kaj: pregrnila je zaboj, da jima je bil za mizo / pregrniti mizo pogrniti; pregrniti z odejo, papirjem, prtom pokriti; pren., ekspr. pregrnil je sedanjost s preteklostjo // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: veselje ga je pregrnilo / žalost mu je pregrnila obraz 2. nav. ekspr. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno; prekriti: megla je pregrnila dolino; oblaki pregrnejo nebo / mah je pregrnil skale pregŕnjen -a -o: belo pregrnjena miza; rdeče pregrnjena tribuna; z oblaki pregrnjeno nebo ♪
  19.      prehájati  -am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba ♪
  20.      preíti  -ídem stil. préjdem dov., preídite stil. préjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, ẹ́) 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali / s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo 2. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k partizanom b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje / od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka) c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci / precej materinih lastnosti je prešlo na hčer // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je 3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk ● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo prêšel -šla -o star.: prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje ∙ star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem ♪
  21.      prek  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim; čez: gledati prek glav; skočiti prek ograje b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame c) po površini: reka se je razlila prek ravnine č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta // za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta 3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto dinarjev 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov ♦ rad. oddajati spored prek Nanosa 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje ● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji ♪
  22.      prekipéti  -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti ∙ ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku ♪
  23.      prekipévati  -am nedov. (ẹ́) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: mleko na štedilniku je prekipevalo 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njej je prekipevalo sovraštvo; brezoseb. v njem je prekipevalo od jeze / kar prekipeval je od navdušenja, prijaznosti bil je zelo navdušen, prijazen ∙ ekspr. jeza mu je že prekipevala ni je mogel več zadrževati; ekspr. srce mu je prekipevalo od sreče bil je zelo srečen prekipevajóč -a -e: prekipevajoč od navdušenja; prekipevajoča ljubezen do domovine; prekipevajoče veselje ♪
  24.      prelágati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove 3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo 4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov 5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino ● prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati ♪
  25.      preletávati  -am nedov. (ȃ) 1. leteč večkrat priti čez kaj: jate divjih rac preletavajo hribovje / številna letala preletavajo ozemlje // večkrat leteti sem in tja: lastovke preletavajo po zraku; jata ptičev se preletava nad vodo 2. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro večkrat preiti kaj: prsti preletavajo tipke pisalnega stroja 3. ekspr. hitro, za kratek čas večkrat se pojaviti: jeza je preletavala njihove obraze / novi upi so mu preletavali dušo // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: preletavajo ga hude slutnje; strah ga je preletaval, ko je opazil nevarnost / občutek zoprnosti mu je preletaval telo / novica o zmagi je preletavala zbrano množico se je širila med množico 4. nav. ekspr. na hitro prebirati: preletavati novice v časopisu 5. nav. ekspr., v zvezi preletavati z očmi, pogledom na hitro večkrat pogledati, pregledati: z očmi je preletaval slike na stenah 6. nav. ekspr., v zvezi preletavati v mislih na hitro, v kratkem času večkrat premišljevati, preudarjati: v mislih je preletaval pretekle čase; v mislih preletavati možnosti za rešitev preletávati se leteč večkrat prihajati z enega mesta na drugo: ptiči so se preletavali z drevesa na drevo / po polju so se preletavale vrane ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA