Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

morjenje (6)

1.      morjênje  -a s (é) glagolnik od moriti: morjenje v vojni / morjenje ne more dolgo trajati; nastopati zoper morjenje / morjenje čebel ♪
2.      krvolítje  -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: dovolj je bilo krvolitja; prišlo je do strašnega krvolitja ♪
3.      krvoprelítje  -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: prišlo je do strašnega krvoprelitja; narediti konec krvoprelitju ♪
4.      moríja  -e ž (ȋ) 1. ekspr. morjenje, ubijanje: preprečiti morijo; množična, zločinska morija; sredstvo za morijo / volk se je splazil v svinjak in začel morijo // vojna: govorila sta o življenju, ki ga bosta začela, ko bo konec morije; v tretjem letu velike morije je šel prvič v boj / ta morija je bila najbolj krvava v vsej vojni boj, spopad 2. slabš. kar povzroča občutek neugodja, nejevolje: spet se je začela morija s pobiranjem smeti / zima je bila zanj enolična morija / težko je prenašal njegove neskončne morije ♪
5.      morílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na morjenje: a) mučilne in morilne naprave; morilno orodje, orožje / ekspr. morilna cev, svinčenka / morilni plin; morilno sredstvo b) morilni oder; morilno mesto v taborišču c) nav. ekspr.: morilne bolezni; morilne rane / morilna slana / morilne skrbi morílno prisl.: ekspr. voda je morilno mrzla ♪
6.      rokodélstvo  -a s (ẹ̑) 1. nekdaj obrt, pri kateri se s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: preživljati se z rokodelstvom; rokodelstvo v srednjem veku ∙ star. krvavo rokodelstvo morjenje, ubijanje 2. slabš. formalno, mehanično opravljanje kakega dela, zlasti na umetniškem področju: ta kipar dobro opravlja svoje rokodelstvo; literarno rokodelstvo ♪