Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

moren (22)

1.      móren  -rna -o prid. (ọ̄) nar. zahodno mlačen: morna voda ♪
2.      moréna  -e ž (ẹ̑) geogr. nasutina ledenika, groblja: raziskovati morene v Alpah; pobočje morene / čelna morena ♪
3.      morénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na moreno: morenski drobir, material / morenski nasipi ♪
4.      bratomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna ♪
5.      duhamóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: duhamorno pisarniško delo; duhamorno dolgočasje; neprestano ponavljanje je za učence zelo duhamorno ♪
6.      duhomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: igrali so neko nadvse duhomorno dramo; duhomorna enoličnost; kmalu je zapustil duhomorno samostansko šolo / vse bolj pogosto se predaja duhomornim razglabljanjem ♪
7.      humóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore humórno prisl.: humorno pripovedovati ♪
8.      kómoren  -rna -o prid. (ọ̑) lit., muz. ki se izvaja, predvaja a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče ◊ fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove kómorno prisl.: komorno zasnovan spored ♪
9.      kómoren  in komóren -rna -o prid. (ọ̑; ọ̑) zastar. dvoren: komorni lakaj, paž ♪
10.      ljudomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. morilski: ljudomorne roke ♪
11.      mármoren  -rna -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmoren kip, steber; marmorna obloga; napis na marmorni plošči / ekspr.: trd, marmoren obraz; črne oči in marmorno čelo ◊ gastr. marmorni kolač pecivo, katerega delu testa je dodan kakav mármorno prisl.: marmorno bel; to je marmorno hladna lepota ♪
12.      mrámoren  -rna -o prid. (á) star. marmoren: mramoren kip / bled obraz in mramorno čelo ♪
13.      nèumóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) zastar. neutruden, neutrudljiv: neumoren delavec / njen plesalec je bil neumoren / neumorna delavnost, pridnost nèumórno prisl.: neumorno delati, pisati ♪
14.      somóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. mračen: somorna dvorana / bleda, somorna svetloba / kaj si tako somoren / somorne misli / somorna okolica pusta, puščobna somórno prisl.: somorno molčati ♪
15.      šmôren  -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren 2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkost ● nižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je ♪
16.      bratomorílen  -lna -o prid. (ȋ) bratomoren: bratomorilna vojna ♪
17.      bratomorílski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) redko bratomoren: bratomorilska vojna ♪
18.      čêlen  -lna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na čelo: čelne gube; čelna kost; vnetje čelne votline / čelni vodja je dal povelje za umik / čelna deska postelje; čelna stran panja, hiše ◊ aer. čelni veter veter, ki piha pravokotno na čelo vozila; geogr. čelna morena nasutina ledenika ob njegovem spodnjem koncu; teh. čelna ploskev ploskev, ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; urb. čelna postaja postaja, ki stoji pravokotno na smer tirov čêlno prisl.: čelno napasti sovražnika ♪
19.      mármorjev  -a -o prid. (á) zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik ♪
20.      mármornast  -a -o prid. (á) redko marmoren, marmornat: marmornasti stebri ♪
21.      róben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rob¹: robna dolžina / robni okraski; pravilno prišita robna čipka ● knjiž. robne stroke manj pomembne; knjiž. robna mera česa skrajna ◊ adm. robni pas nepopisani del lista na začetku in na koncu vrstice; alp. robna zev zev med snegom in skalovjem ob straneh snežišča; geogr. robna morena nasutina ob straneh ledenika; geom. robna točka točka na robu; obrt. robni vbod vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje; ometica ♪
22.      tálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tla: a) talna ploskev / talni mozaik; talne deske / talna obloga; iglana talna obloga tapisom; talne ploščice; talno ogrevanje b) razgiban talni relief / talni požar požar, ki se širi pri tleh c) talne plasti č) za sadjarstvo ugodne talne razmere; talna sestava / talna vlaga ◊ alp. talni plaz plaz, pri katerem zdrsnejo vse plasti snega; arhit. talni načrt tloris; talni zidec zidec ob tleh na zunanjščini stavbe; geogr. talna groblja ali talna morena nanesen material pod ledenikom; talna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri; meteor. talna megla megla, ki leži na zemeljski površini le nekaj metrov visoko; petr. talna plast plast, nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; talna hrana hrana, ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; šport. talna telovadba telovadba na tleh ♪