Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

more (1060)



  1.      morebíten  -tna -o prid. () po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov: hotel je zvedeti za morebitne pomisleke; odgovoren boš za morebitne posledice; morebitne pritožbe pošljite na ta naslov; ti boš odgovarjal na morebitna vprašanja / odstranili so morebitne razgrajače
  2.      morebíti  prisl. () raba peša morda, mogoče: črta je morebiti nekoliko prenizko; morebiti bomo le zmagali / povedala je vse, morebiti še več, kakor je treba
  3.      morebítnost  -i ž () kar je po predvidevanjih mogoče, ne pa gotovo: presojati morebitnosti; ker ima s tega kraja dober pregled, pazi na vse morebitnosti / nisem računal s to morebitnostjo možnostjo
  4.      móren  -rna -o prid. (ọ̄) nar. zahodno mlačen: morna voda
  5.      moréna  -e ž (ẹ̑) geogr. nasutina ledenika, groblja: raziskovati morene v Alpah; pobočje morene / čelna morena
  6.      morénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na moreno: morenski drobir, material / morenski nasipi
  7.      moréška  -e ž (ẹ̑) tur. bojni ples s sabljami, po izvoru iz Španije: korčulska moreška
  8.      amorét  -a m (ẹ̑) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti
  9.      bratomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna
  10.      duhamóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: duhamorno pisarniško delo; duhamorno dolgočasje; neprestano ponavljanje je za učence zelo duhamorno
  11.      duhomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: igrali so neko nadvse duhomorno dramo; duhomorna enoličnost; kmalu je zapustil duhomorno samostansko šolo / vse bolj pogosto se predaja duhomornim razglabljanjem
  12.      humóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore humórno prisl.: humorno pripovedovati
  13.      humoréska  -e ž (ẹ̑) lit. literarno delo, ki na šaljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, priobčiti humoresko; humoreske in groteske // muz. skladba šaljivega značaja: Dvořákova humoreska
  14.      moren  -rna -o prid. (ọ̑) lit., muz. ki se izvaja, predvaja a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče ◊ fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove kómorno prisl.: komorno zasnovan spored
  15.      moren  in komóren -rna -o prid. (ọ̑; ọ̑) zastar. dvoren: komorni lakaj, paž
  16.      ljudomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. morilski: ljudomorne roke
  17.      mármoren  -rna -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmoren kip, steber; marmorna obloga; napis na marmorni plošči / ekspr.: trd, marmoren obraz; črne oči in marmorno čelo ◊ gastr. marmorni kolač pecivo, katerega delu testa je dodan kakav mármorno prisl.: marmorno bel; to je marmorno hladna lepota
  18.      mrámoren  -rna -o prid. (á) star. marmoren: mramoren kip / bled obraz in mramorno čelo
  19.      nèumóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) zastar. neutruden, neutrudljiv: neumoren delavec / njen plesalec je bil neumoren / neumorna delavnost, pridnost nèumórno prisl.: neumorno delati, pisati
  20.      obmórec  tudi obmôrec -rca m (ọ̑; ō) knjiž. kdor živi ob morju: življenje obmorcev
  21.      pomôrec  tudi pomórec -rca m (ō; ọ̑) 1. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: dogodivščine, odkritja pomorcev 2. knjiž. pomorščak, mornar: pomorci in letalci
  22.      prekomôrec  tudi prekomórec -rca m (ō; ọ̑) publ. borec prekomorskih brigad: srečanje prekomorcev
  23.      primórec  -rca m (ọ̑) kdor živi v primorju ali je doma iz primorja: opisovati življenje primorcev; primorci in celinci
  24.      morefleksíja  -e ž (-) filoz. nanašanje česa na samega sebe: bivanje in samorefleksija tega bivanja
  25.      moreprodúkcija  -e ž (-ú) knjiž. reprodukcija samega sebe: samoobnavljanje in samoreprodukcija organizma

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA