Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mor (376-400)


  1.      anéks  -a m (ẹ̑) knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks; aneks konvencije o cestnem prometu; aneks memoranduma // redko prizidek: aneks k valjarniški lopi ♪
  2.      ángel  -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj ♪
  3.      antárktičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na antarktiko: antarktična morja / antarktične ekspedicije ♪
  4.      apatríd  -a m (ȋ) človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti ♪
  5.      àperiódičen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav; aperiodične spremembe ♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; muz. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami ♪
  6.      apretírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: apretirati tkanine; apretirati blago proti mokroti apretíran -a -o: volnene preproge morajo biti apretirane proti moljem ♪
  7.      aranžíranje  -a s (ȋ) glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov ♪
  8.      arbón  -a m (ọ̑) zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus ♪
  9.      argonávt  -a m (ȃ) nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo ♪
  10.      arhipelág  tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑) geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag; otok azijskega arhipelaga ♪
  11.      artileríja  -e ž (ȋ) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji ♪
  12.      àsociálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel; asocialno vedenje ♪
  13.      atentát  -a m (ȃ) morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo ♪
  14.      aterírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spustiti se na zemljo, pristati: letalo je moralo prisilno aterirati; pren. iz višin je ateriral v pusto vsakdanjost ♪
  15.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
  16.      atómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države ● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica ◊ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu ♪
  17.      atrofíja  -e ž (ȋ) med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje, usihanje: mišična atrofija; atrofija kože, organa, živca; pren. atrofija moralnega čuta ♪
  18.      áut  — áut [au̯t] prisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali — ali: moraš se odločiti: aut — aut ♪
  19.      ávemaríja  -e ž (ā-ȋ) rel. zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni // molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: začela je moliti avemarijo ♪
  20.      aviácija  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji ♪
  21.      avtogén  -a -o prid. (ẹ̑) redko samoroden, samonikel: avtogeni in umetni pojavi ◊ teh. avtogeno rezanje; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje ♪
  22.      ávtogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj ♪
  23.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
  24.      bà  medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče! ♪
  25.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA