Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mor (2.076-2.100)


  1.      nekatéri  tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) 1. mn. izraža manjše število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno 2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je prečula ob bolnem otroku ♪
  2.      nekatérnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., ekspr. oseba ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more imenovati; nekateri: predstave so se udeležili le nekaterniki; nekaternikom to ne bo prav // posameznik: to znajo samo redki nekaterniki / on in še peščica nekaternikov vedno trdi svojo ♪
  3.      néki  tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄) 1. ki je a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks tovariš b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen ♪
  4.      nekóč  prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico ♪
  5.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod ♪
  6.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe ♪
  7.      nèkontrolíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene ♪
  8.      nèkrščánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke nèkrščánsko prisl.: ravnati nekrščansko ♪
  9.      nékton  -a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki plavajo v morju ali jezerih: nekton in plankton ♪
  10.      nèlojálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni lojalen: nelojalen državljan; biti nelojalen do države / knjiž. nelojalen sodelavec / knjiž. nelojalna reklama ♦ ekon. nelojalna konkurenca konkurenca, ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo nèlojálno prisl.: nelojalno ravnati ♪
  11.      nemára  prisl. (ȃ) star. morda, mogoče: star je nemara petdeset let; če bi bil tukaj, bi ga nemara spoznal / elipt. nemara da bo letos dosti gostov ♪
  12.      nemíren  -rna -o prid., nemírnejši (í ȋ) 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči ∙ ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati ♪
  13.      nèmôčen  -čna -o prid. (ȅ-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju ♪
  14.      nèmogóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. 1. kar se ne more uresničiti; nemožnost: ti cilji so nemogočnost; pravljična nemogočnost 2. neprimernost, neumestnost: nemogočnost izraza ● ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari; publ. zaplesti kaj do nemogočnosti zelo ♪
  15.      nèmogóčost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. kar se ne more uresničiti; nemožnost: dokazovati nemogočost obstoja česa; nemogočost izpolniti obveznosti ♪
  16.      nèmóžnost  -i ž (ȅ-ọ́) 1. kar se ne more uresničiti: spoznati nemožnost, da bi bilo drugače; nazor o nemožnosti objektivnega spoznanja 2. kar onemogoča uresničitev česa: možnosti za delo so postale nemožnosti; nemožnost preusmeritve proizvodnje ♪
  17.      némški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
  18.      nemškováti  -újem nedov. (á ȗ) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško nemškujóč -a -e: nemškujoči ljudje ♪
  19.      nemúdoma  prisl. (ȗ) izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati ♪
  20.      nènasílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni ♪
  21.      nènéžen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala nènéžno prisl.: s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno ♪
  22.      nènráven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nemoralen: nenraven človek / nenravno dejanje, ravnanje nènrávno prisl.: nenravno živeti ♪
  23.      nènrávnež  -a m (ȅ-ȃ) knjiž. nemoralen človek: čeprav je bil tih in miren, so ga imeli za nenravneža ♪
  24.      nènrávnost  -i ž (ȅ-á) knjiž. nemoralnost: pri zaslišanju se je pokazala vsa njegova nenravnost / govorili so o nenravnosti njegovega pisanja ♪
  25.      nèobčutljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neobčutljivega: neobčutljivost kože / neobčutljivost za bolečine / ekspr. znan je po svoji moralni neobčutljivosti ♪

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA