Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mor (105-129)


  1.      amortizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek ◊ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh ♪
  2.      amortizêr  -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi ♪
  3.      amortizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih ♪
  4.      antropomórf  -a m (ọ̑) antr. človeku podobna opica: šimpanz in drugi antropomorfi ♪
  5.      antropomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev // knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda ♦ antr. antropomorfne opice antropomorfi ♪
  6.      antropomorfízem  -zma m (ȋ) prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi ♪
  7.      antropomorfizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme ♪
  8.      antropomórfski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfski politeizem / antropomorfski pojmi o bogu ♪
  9.      brámor  -ja m (á) 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen ♪
  10.      bramoràv  -áva -o prid. (ȁ á) vet. ki ima bramor: bramorav junec ♪
  11.      brámorka  in bramórka -e ž (á; ọ̄) nar. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu; bramor ♪
  12.      bratomôr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. umor brata: biti osumljen bratomora ♪
  13.      bratomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna ♪
  14.      bratomorílec  -lca [u̯c] m (ȋ) kdor umori brata: analizirati psiho bratomorilca // ekspr. kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: izdajalci in bratomorilci ♪
  15.      bratomorílen  -lna -o prid. (ȋ) bratomoren: bratomorilna vojna ♪
  16.      bratomorílski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) redko bratomoren: bratomorilska vojna ♪
  17.      bratomórstvo  -a s (ọ̑) knjiž. dejavnost bratomorilcev: krvavo bratomorstvo ♪
  18.      camorra  gl. kamora ♪
  19.      čezmórnik  -a m (ọ̑) knjiž. ladja, ki vozi čez morje: zamolkli glasovi čezmornika; ladja plove kot pravi čezmornik ♪
  20.      čezmôrski  -a -o prid. (ó) 1. ki je onstran morja: osvajanje čezmorskega sveta; naši izseljenci v čezmorskih državah; čezmorska tržišča 2. ki poteka ali se giblje z ene strani morja na drugo: čezmorski promet; čezmorska ladja / čezmorska potovanja ♪
  21.      črnomôrski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na Črno morje: črnomorska obala / črnomorsko ladjevje ♪
  22.      demoralizácija  -e ž (á) 1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija 2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo ♪
  23.      demoralizátor  -ja m (ȃ) kdor povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: demoralizator množic ♪
  24.      demoralizátorski  -a -o prid. (ȃ) ki povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: vloga takih idej je bila demoralizatorska ♪
  25.      demoralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati demoralizacijo: bogastvo in brezdelje demoralizira / demoralizirati javno življenje / demoralizirati nasprotnika demoralizirajóč -a -e: demoralizirajoči vplivi; prisl.: kritika dostikrat demoralizirajoče vpliva demoralizíran -a -o: demoralizirani delavci; demoralizirani ostanki armade ♪

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA