Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

momentan (1)

1.      momentán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. trenuten, hipen: navdušenje je bilo samo momentano / momentani položaj se zdi zelo slab momentáno prisl.: razmere so momentano ugodne ♪