Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mol (139-163) 
- kramoljáti -ám nedov. (á ȃ) zastar. kramljati: v kotu sta polglasno kramoljala ♪
- krmólja -e ž (ọ̄) alp. kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene: prenočil je pod krmoljo ♪
- krómolitografíja -e ž (ọ̑-ȋ) tisk. barvna litografija ♪
- mákromolékula -e ž (ȃ-ẹ̑) kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč: snov iz makromolekul ♪
- mákromolékulski -a -o (ȃ-ẹ̑) pridevnik od makromolekula: makromolekulske snovi ♪
- mimolèt -éta m (ȅ ẹ́) knjiž., redko let, letenje mimo: letalo se je v mimoletu zableščalo v soncu ♪
- mlámol -a m (á) star. brezno, prepad: pasti v mlamol; globok, temen mlamol / mlamol noči ♪
- nadkomólčen -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) nadlakten: nadkomolčna kost, mišica ♪
- namolčáti se -ím se [u̯č] dov., namólči se namólčal se (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po molčanju: dovolj si se namolčal, povej nam kaj; v samoti se je namolčal in odpočil ♪
- namolíti -mólim dov. (ȋ ọ́) v krščanskem okolju zmoliti določeno (večje) število molitev: ni več vedela, koliko (očenašev) je namolila namolíti se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po molitvi: težko je čakal, da so se namolili / v samostanu se je namolila za vse življenje ♪
- namólsti -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. z molžo priti do določene količine mleka: namolsti malo, veliko mleka; mleko, ki ga namolzejo zjutraj, prodajo 2. ekspr. priti do česa, dobiti: na ta račun lahko še kje kaj namolzemo / to si namolzel iz zraka si si izmislil namólzen -a -o: količina namolzenega mleka; mleko je bilo namolzeno zvečer ♪
- nasmolíti -ím dov., nasmólil (ȋ í) namazati s smolo: nasmoliti vrvico nasmolíti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: šele nato je spoznal, da se je nasmolil / s tem avtobusom sem se hudirjevo nasmolil ♪
- nèsamoljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni samoljuben: nesamoljuben človek ♪
- obmolčáti -ím [u̯č] dov., obmólči; obmólčal (á í) knjiž. obmolkniti: vso pot sta se pogovarjala, pred hišo pa je obmolčal ♪
- obmólkel -kla -o [u̯kǝu̯] prid. (ọ́) knjiž. ki je obmolknil: obmolkli ljudje ♪
- obmólkniti -em [u̯k] dov., tudi obmolkníte; tudi obmolkníla (ọ́ ọ̑) prenehati govoriti, navadno za krajši čas: ljudje so obmolknili; hotela je še nekaj povedati, pa je obmolknila, ko je vstopil oče; nenadoma so vsi obmolknili // ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so obmolknile / harmonika je že obmolknila ♪
- odmolíti -mólim dov. (ȋ ọ́) rel. končati molitev: odmolil je in se pokrižal; pobožno odmoliti / odmoliti rožni venec ● slabš. naj že odmoli ta svoj veliki govor konča; ekspr. ta je svojo molitvico že odmolil je mrtev ♪
- oftalmológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za oftalmologijo ♪
- oftalmologíja -e ž (ȋ) veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo ♪
- oftalmolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oftalmologe ali oftalmologijo: oftalmološke raziskave / oftalmološki kongres ♪
- omólkniti -em [u̯k] dov., tudi omolkníte; tudi omolkníla (ọ́ ọ̑) zastar. obmolkniti: ob tem spominu sta oba omolknila ♪
- osmolíti -ím dov., osmólil (ȋ í) 1. prepojiti, premazati s smolo: osmoliti nit / osmoliti čoln, tla / pri smreki si je osmolil obleko 2. ekspr. udariti: osmolila ga je okrog ušes osmolíti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: s to kupčijo smo se pošteno osmolili / s tem vajencem se je osmolil ∙ preg. kdor za smolo prime, se osmoli osmoljèn -êna -o: osmoljena nit; osmoljena obleka ♪
- osmoljênec -nca m (é) žarg., šport. kdor ima smolo pri tekmovanju: največji osmoljenec med našimi reprezentanti je bil, ker se mu je že pri prvi dirki pokvaril motor ♪
- pnevmologíja -e ž (ȋ) med. veda o pljučih in pljučnih boleznih ♪
- podmòl -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) knjiž. 1. prostor pod previsom v skalovju: pred nevihto so se zatekli v podmol / ustavil se je pred skalnim podmolom 2. vdolbina, ki jo je v spodnjem delu brega z izpodjedanjem naredila voda: te živalice živijo po jamah in podmolih ♪
14 39 64 89 114 139 164 189 214 239 
