Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
modro (179)
- modro... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na moder1: modrokrven; modrook ♪
- modro... 2 prvi del zloženk, kakor modrolisast, modrosiv, modrozelen ipd., gl. moder ♪
- modrobrádec -dca m (ȃ) knjiž. moški, ki mori svoje žene: koliko žensk je izginilo v skrivnostni zadevi modrobradca ♪
- modrokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost ♪
- modroók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima modre oči: modrooka deklica; pren., pesn. modrooka daljava ♪
- modroslóvec -vca m (ọ̑) star. filozof: to vprašanje dela modroslovcem že dolgo težave / modroslovci in medicinci slušatelji filozofske fakultete ♪
- modroslóven -vna -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovna smer / tu je nadaljeval modroslovne študije ♪
- modroslóvje -a s (ọ̑) star. filozofija: zgodovina modroslovja / končati tretji letnik modroslovja filozofske fakultete ♪
- modroslóvski -a -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovski spisi / modroslovska fakulteta ♪
- modróst -i ž (ọ̑) 1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti 2. kar vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: te besede so velika modrost; življenjska modrost; modrost v pregovorih / stara modrost pravi: kamen do kamna palača 3. ekspr. misel, spoznanje: vsi so tiščali tja, kjer je on razkladal svoje modrosti; rad je poslušal burkeževe premetene modrosti / iron. sit sem tvojih modrosti 4. ekspr. znanje: mož brez večje jezikovne modrosti; bil je nabit z vso mogočo modrostjo / glava mu je omahovala od same modrosti / šolska modrost 5. rel. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo: rasti v modrosti ● iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; kamen modrosti po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. stara kost je modrost star človek je razmeroma zelo moder, izkušen; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden ♪
- modrósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na modrost: modrostne knjige / modrostne puhlice ◊ anat. modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov ♪
- modróstnik -a m (ọ̑) 1. anat. vsak od dveh zadnjih kočnikov: izpuliti modrostnik 2. redko modrijan, modrec: on je velik modrostnik ♪
- modroválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor modruje: mrk, trmast modrovalec / ekspr. večni modrovalec ♪
- modrovánje -a s (ȃ) glagolnik od modrovati: filozofsko, trezno, zdravo modrovanje; modrovanje o življenju / razprava se je spremenila v modrovanje; malo se zmeni za njegovo modrovanje; moško modrovanje ♪
- modrováti -újem nedov. (á ȗ) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot modrec: modrovati o ljubezni, veri, življenju; o smrti je modrovalo že veliko filozofov / ekspr.: njegovi povesti se je poznalo, da rad modruje premišljuje, razglablja; glasno modrovati 2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: vzdignil se je in začel modrovati; zlasti rad modruje o poljedelstvu / z njim je prijetno modrovati pogovarjati se // razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali delati, pa modrujejo ● ekspr. z otroki je treba blebetati, s starci pa modrovati vsebina pogovora mora biti primerna starosti sogovornika modrujóč -a -e: modrujoč človek; knjiž. modrujoča proza ♪
- modroznánstvo -a s (ȃ) zastar. filozofija: razvoj modroznanstva ♪
- modrožílnat -a -o prid. (ȋ) ki ima vidne modre žile: modrožilnata roka / modrožilnata senca ♪
- domodrováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. končati modrovanje: domodrovali so o človeku, o smrti, o svetu / domodroval je njegovo misel ♪
- izmodrováti -újem tudi zmodrováti -újem dov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. z modrovanjem, razmišljanjem priti do česa: modroval je, izmodroval pa ni ničesar / iron. poglejte, kaj so izmodrovali naši teoretiki / bomo že kaj izmodrovali, da bo prav si bomo že kaj izmislili ∙ star. marsikako so izmodrovali o letini rekli, povedali 2. zastar. izmodriti: izkušnje so ga izmodrovale; ljudje se nočejo izmodrovati ♪
- kozmodróm -a m (ọ̑) teh. prostor za vzletavanje vesoljskih ladij, zlasti v ruskem okolju; vzletišče, izstrelišče: s kozmodroma izstreliti vesoljsko ladjo ♪
- pomodrováti -újem dov. (á ȗ) krajši čas modrovati: starec je sedel pred hišo in pomodroval o življenju / ekspr. možje so se zbrali in pomodrovali o problemih se pogovorili / pogrebci so v gostilni malo pomodrovali ♪
- vsèmodróst -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine ♪
- zamodrováti -újem dov. (á ȗ) ekspr. začeti modrovati: zamodrovati o življenju in smrti / posedli so in zamodrovali o zadnjih dogodkih začeli gostobesedno govoriti, razpravljati / vojska je pač vojska, je zamodroval je rekel, povedal zamodrováti se modrujoč, razpravljajoč se zadržati kje predolgo: spet sta se zamodrovala o politiki in zamudila kosilo ♪
- zmodrovati gl. izmodrovati ♪
- antokián tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin ♪
1 26 51 76 101 126 151 176