Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (758-782)


  1.      brálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci ♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst ♪
  2.      brámor  -ja m (á) 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen ♪
  3.      brána  -e stil. -é ž, rod. mn. brán (á) 1. orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje: branati z brano; zoral je in povlekel z brano; členkasta, lesena, železna brana 2. nekdaj velika mrežasta vrata: po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano 3. nar. gorenjsko del kozolca med dvema stebroma; okno: brane so natlačene s snopjem ◊ grad. mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih ♪
  4.      branáč  -a m (á) redko kdor rahlja zemljo z brano: orači in branači ♪
  5.      bránanje  tudi branánje -a s (ā; ȃ) glagolnik od branati: oranje in brananje; spomladansko brananje ozimine ♪
  6.      bránati  -am tudi branáti -ám nedov. (ā; á ȃ) rahljati zemljo z brano: branati njivo, travnik / branati s konjem ♪
  7.      bránje  -a s (ā) 1. glagolnik od brati: a) učiti se branja in pisanja; logično branje / ocene iz branja b) knjiga je vredna branja; že pri prvem branju je pesem razumel c) branje zemljevida č) šel je k sosedovim v branje 2. raba peša kar je namenjeno za branje; čtivo: zabavno branje ♪
  8.      bràt  bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar // nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik ● ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja ◊ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov bráte ekspr.: dobro srečo, brate; ne boš, brate! ♪
  9.      brátec  -tca m (ȃ) manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec ∙ šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; pog. topli bratec homoseksualec ♪
  10.      bráti  bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje) ● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka ◊ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga ♪
  11.      bratomôr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. umor brata: biti osumljen bratomora ♪
  12.      brátranček  tudi bratránček -čka m (á; ā) manjšalnica od bratranec: njeni mlajši bratrančki ♪
  13.      brázda  -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta ◊ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo ♪
  14.      brég  -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju ● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ♪
  15.      bréj  -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov ♪
  16.      bremeníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo ♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču ♪
  17.      brenkálo  -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka: pihala, godala in brenkala; peli so ob spremljavi brenkala ♪
  18.      brezbrád  in brezbràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela ♪
  19.      brezdómstvo  -a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo ♪
  20.      brézje  -a s (ẹ̑) brezov gozd: mlado, zeleno brezje; brezje in jelševje ♪
  21.      brezmádežnost  -i ž (ȃ) knjiž., redko lastnost, značilnost brezmadežnega: brezmadežnost mladosti / brezmadežnost njegove uniforme ♪
  22.      brezmásten  -tna -o prid. (á) redko ki je brez masti, maščobe: brezmastna snov; brezmastno mleko ♪
  23.      brezpomóčnost  -i ž (ọ̑) knjiž. nemožnost, nesposobnost pomagati si: beda in brezpomočnost internirancev; dražila ga je njena brezpomočnost / brezpomočnost duševne osamljenosti ♪
  24.      brezpráven  -vna -o prid. (á ā) ki je brez pravic: brezpravni, podjarmljeni narodi; sužnji so bili brezpravni; brezpravna delovna množica ♪
  25.      brezskŕben  -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪

   633 658 683 708 733 758 783 808 833 858  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA