Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (6.551-6.575)


  1.      vršíček  -čka m (ȋ) 1. zgornji del rastline, drevesa, kjer ta raste v višino: iz snega so moleli brinovi vršički / poščipati rastlinam vršičke, da bolj košato rastejo; gosenice so pojedle vršičke sadik / splezati v vršiček drevesa; najlepši sadeži so v vršičku; letalo je letelo nizko nad vršički // vsak od delov rastline z listi, iglicami, v katere se rastlina razrašča: vsaditi nageljnove vršičke; šopek iz nageljnov in vršičkov rožmarina / beluševi vršički mladi, mesnati poganjki belušev; delati sirup iz smrekovih vršičkov 2. del, nasproten delu, s katerim je kaj priraščeno: vršički radičevih listov rumenijo; odrezati stročjemu fižolu vršičke in peclje; uporabljati vršičke krompirjevih gomoljev za sajenje / vršički dlake konice ◊ bot. rastni vršiček embrionalne celice, ki omogočajo rast stebla; vršiček korenine vegetacijska točka korenine ♪
  2.      vŕt  -a m, mn. vrtóvi (ȓ ŕ) 1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak // ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt 2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž., redko edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče // ekspr. področje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti 3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt 4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt ● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu ◊ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje ♪
  3.      vŕtanje  -a s (r̄) glagolnik od vrtati: vrtanje s svedrom; ročno vrtanje; orodje za vrtanje / vrtanje po nosu / hamletovsko vrtanje po sebi ♦ geol. sondažno vrtanje; mont. globinsko vrtanje ♪
  4.      vŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na vrt: vrtna ograja / vrtni pridelek / vrtni škodljivec / vrtni nagelj; vrtne jagode gojene jagode, z debelejšimi sadovi; vrtna uta; vrtna miza; vrtne škarje / vrtna veselica ◊ bot. vrtni mak mak, iz mlečka katerega se pridobiva opij, Papaver somniferum; vrtni ognjič; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile; vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum; vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis; vrtna sadrenka pajčolanka; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina; vrtna črnika vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti, Nigella damascena; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia ♪
  5.      vrtênje  -a s (é) glagolnik od vrteti: enakomerno vrtenje; hitrost vrtenja / vrtenje volana / vrtenje zemlje okoli svoje osi / vrtenje v glavi je ponehalo / to ni napredek, ampak vrtenje v krogu ♪
  6.      vrtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi: voda vrti mlinsko kolo; vrteti na ražnju; vrteti z roko; hitro, počasi vrteti / vrteti vrtiljak 2. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi v manjših, krajših premikih: vrteti radijski gumb, telefonsko številčnico; vrteti volan v levo / vrteti cigareto med prsti; vrteti klobuk v roki / ekspr. vrteli so glave, oči, da bi kaj videli // delati, da se kaj premika po prostoru, vrteč se okoli svoje osi: veter vrti po zraku orumenelo listje / ekspr. vrteti plesalko po plesišču 3. delati, da se kaj giblje po sklenjenem krogu ali elipsi: vrtel je kanglico, pa se mleko ni razlilo; vrteti posodo z ogljem 4. s krožnim premikanjem ročice kake naprave delati, da ta deluje: vrteti lajno, slamoreznico / ekspr. cele popoldneve vrti pedale se vozi s kolesom 5. z vrtenjem dela kake priprave okoli njegove osi delati, da priprava deluje: vrteti gramofon; spretno vrteti kolovrat // pog. predvajati: vrteti filme, risanke / vrteti resno glasbo 6. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: ta človek zna vrteti orodje / kuhalnico odlično vrti odlično kuha; dobro vrteti volan voziti avtomobil, vozilo / zna vrteti jezik spretno govoriti 7. pog. z različnih strani natančno, podrobno izpraševati: učitelj ga je precej vrtel, preden mu je dal oceno; vrteti koga zaradi zamujanja; vrteti na zagovoru, pri izpitu ● pog., ekspr. kar naprej vrti jezik govori; slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; pog. nekaj mesecev ga že vrti je precej neuravnovešen; ekspr. cel popoldan vrteti telefon z vrtenjem telefonske številčnice hoteti vzpostaviti telefonsko zvezo; ekspr. vrtel je oči po zapuščeni domačiji gledal je vrtéti se 1. gibati se okoli svoje osi: kolesa na prevrnjenem avtomobilu se še vrtijo; vrteti se na petah; vrteti se v smeri urnega kazalca; vrteti se s tisoč vrtljaji na minuto; vrteti se kot vrtavka // ekspr. zaradi takega gibanja kakega svojega dela delovati: stroji se že vrtijo; žičnice se vrtijo obratujejo 2. gibati se okoli svoje osi v manjših, krajših premikih: ne zna sedeti pri miru, kar naprej se vrti / vso noč se je vrtela po postelji premetavala 3. gibati se po sklenjenem krogu ali elipsi: sateliti se vrtijo okrog zemlje // gibati se po črti, podobni krogu ali elipsi: zaradi neugodnega vetra se jadrnica vrti v zalivu; letalo se je eno uro vrtelo nad dolino // gibati se tako, da se zmeraj pride v izhodiščno točko: nikamor ne pridemo, samo vrtimo se / vrteti se na mestu; ladja se vrti v krogu / ekspr. begunci so se vrteli v začaranem krogu / ekspr. dogajanje, razprava se vrti v krogu 4. ekspr., s prislovnim določilom premikati se, hoditi kje, spreminjajoč smer: vrtel se je po hiši, kot bi bil domač / otroci se nam ves popoldan vrtijo pod nogami so nam zaradi takega gibanja v napoto, nas ovirajo pri hoji, gibanju; pren. po glavi se mu vrtijo čudne misli // opravljati svoje delo, premikajoč se, hodeč sem in tja: vrtela se je po kuhinji, da bi bilo kosilo čimprej skuhano; natakarji so se vrteli med gosti 5. ekspr., z dajalnikom imeti občutek vrtenja samega sebe ali predmetov v okolici: vse se mi vrti; brezoseb.: od pijače se mi vrti; zaradi pritiska se mu vrti; ob pogledu v dolino se mu je vrtelo 6. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja: mati se kar naprej vrti okoli otroka / pogovori se vrtijo okoli gospodarjenja / vse misli se vrtijo okrog počitnic / umetnik se pogosto vrti okoli otroštva ga upodablja, opisuje 7. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: ves večer se vrti pred ogledalom 8. pog. biti, nastopati približno v količini, kot jo izraža določilo: hitrost se vrti okrog osemdeset kilometrov na uro / število zborovalcev se je vrtelo od tisoč do dva tisoč zborovalcev je bilo; vrednost hiše se vrti med desetimi in dvajsetimi milijoni hiša je vredna od deset do dvajset milijonov 9. pog. teči, potekati: ob nedeljah se vrti vse bolj počasi / pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno; misliš, da se bo vse po tebi vrtelo teklo, potekalo, kot ti hočeš ● pog., šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer je nekoliko čudaški; ekspr. ali se je svet takrat res tako vrtel ali je bilo takrat res tako; ekspr. vrteti se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; ekspr. misliš, da se bo ves svet vrtel okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. kdo ve, kaj se ji vrti po glavi o čem razmišlja; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega ◊ astr. Zemlja se vrti okoli svoje osi; Luna se vrti okoli Zemlje vrteč se okoli svoje osi kroži; geom. vrteti se v spirali vrtèč -éča -e: stal je pri vratih, v rokah vrteč kapo; vrteče se kolo ♪
  7.      vrtíčkar  -ja m (ȋ) kdor se ljubiteljsko ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin: dati zemljo v najem vrtičkarjem ♪
  8.      vrtnaríja  -e ž (ȋ) obrat za gojenje vrtnine, okrasnih rastlin: kupiti sadike v vrtnariji; delavci mestne vrtnarije // zemljišče tega obrata: vrtnarija meri petdeset arov // poslopje tega obrata: vrtnarija je pogorela ♪
  9.      vrtogláviti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. povzročati, da je kdo vrtoglav: visok pritisk ga vrtoglavi; vonj te rastline vrtoglavi ljudi in živali 2. s prislovnim določilom opotekaje se premikati, hoditi: bolnica vrtoglavi k oknu // neenakomerno, neurejeno se gibati v zraku: pajek vrtoglavi med nitmi mreže / letalo vrtoglavi z neba; listi vrtoglavijo proti zemlji neurejeno vrteč se padajo // brez cilja, reda, nepremišljeno se gibati, tekati sem in tja: otroci vrtoglavijo po dvorišču / množice vrtoglavijo sem in tja / metulj vrtoglavi nad vrtnicami 3. ravnati nespametno, nepremišljeno: sosedje še bolj vrtoglavijo kot mi / le pleši in vrtoglavi, dokler si še mlad počni neumnosti 4. povzročati, da je kdo zmeden: njegovo govorjenje jih vrtoglavi / vrtoglaviti dekle ♪
  10.      vrtoglávka  -e ž (ȃ) 1. nar. ptica sivo rjave barve s črnimi progami, ki preplašena vije z glavo; vijeglavka: vrtoglavka je zletela z veje 2. ekspr. nemirna, živahna ženska, zlasti mlada: le kje se potika ta vrtoglavka ∙ zastar. pretkana vrtoglavka goljufivka, sleparka ♪
  11.      vsadíti  -ím dov., vsádil (ȋ í) 1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsaditi češnjo; vsaditi krompir; vsejati in vsaditi 2. dati, namestiti trdno, za trajno v kaj: vsaditi ključavnico v vrata; vsaditi nov zob v grablje / vsaditi preklo v zemljo 3. dati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsaditi kruh, potico / vsaditi v peč 4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: znal je vsaditi ljubezen in poštenje v srca svojih otrok; vsaditi novo vizijo v človeka ◊ čeb. vsaditi roj dati roj v panj; med. vsaditi vnesti tujo, navadno umetno snov v telo vsadíti se ekspr. globlje, trajneje ustaliti se v čem, povezati se s čim: ideja, misel se mu je vsadila v glavo; ljubosumnost se ji je vsadila v srce ● ekspr. vsadila se mu je v dušo, srce trajno si jo je zapomnil; trajno jo je vzljubil; star. vsadi se v vsakega vtakne se, obregne se vsajèn -êna -o: vsajen kruh; krompir je vsajen; rezilo je vsajeno v ročaj ∙ ima globoko vsajene oči globoko ležeče, udrte ♪
  12.      vsájati  -am nedov. (á) 1. dajati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsajati nova drevesa 2. dajati, nameščati trdno, za trajno v kaj: vsajati mejnike; vsajati zapah na vrata 3. dajati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsajati kruh, pecivo / vsajati v peč 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: vsajati življenjska spoznanja v otrokovo domišljijo, srce vsájati se ekspr. jeziti se, razburjati se: kar naprej se nekaj vsaja ♪
  13.      vsákogaršnji  -a -e zaim. (ȃ) ki je last vsakogar: vsakogaršnja zemlja / vživeti se v vsakogaršnji položaj položaj vsakogar ♪
  14.      vsèêno  prisl. (ȅ-é) 1. v povedni rabi izraža, da kaj koga ne vznemirja, ne prizadeva: naj spletkari, nam je vseeno; vseeno jim je, če se narod razdeli na dva tabora; meni je vseeno, kako živi; čisto, popolnoma vseeno ji je, kaj bodo rekli drugi / naj ga povabim? Meni je vseeno // izraža, da se ne daje prednost kateri od možnosti: vseeno mi je, kaj boste posadili: sadno drevje ali ribez; vseeno je, če plačajo v stotakih ali petdesetakih / elipt., pog. dajte mi kaj jesti, vseeno, kruh ali kaj drugega // izraža, da je kaj nepomembno: za njegov razvoj ni vseeno, kaj bere; prej bi morali to vedeti, zdaj je vseeno / ekspr. zmečkali si boste obleko. Saj je vseeno 2. izraža nasprotje s prej povedanim: bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi; iz vljudnosti se je branil, nazadnje pa je vseeno sprejel ponudbo; čeprav niso bili utrujeni, so vseeno prenehali delati / tega ne boste več rabili, če pa vseeno, me pokličite; ni treba priti, zdaj je vse v redu. Vseeno hvala kljub temu, vendarle / v vezniški rabi uspel je, vseeno ni zadovoljen 3. z oslabljenim pomenom izraža pridržek: da ne boste rekli, da sem skop, vam bom vseeno dal tisočak; menil je, da bi bilo vseeno dobro pogledati, kaj delajo živali 4. v medmetni rabi izraža neupoštevanje, zavrnitev prej povedanega: zelo si je prizadeval. Vseeno, ni naredil, pa konec; dosti dela sem imel in nisem utegnil k vam. Vseeno, morali bi si vzeti čas ♪
  15.      vsejáti  vséjem dov., vséj in vsèj; vsejál (á ẹ̑) 1. dati seme v zemljo, da bi vzklilo: vsejati pšenico, rože / vsejati seme; pren., ekspr. vsejati lepe besede v srca otrok // ekspr. povzročiti, da se kaj kje pojavi, razširi: vsejati ljubezen, upanje 2. pog. izgubiti: spet je vsejal dežnik vseján -a -o: vsejana pšenica, repa ♪
  16.      vsèkakor  in vsekàkor prisl. (ȅ; ȁ) 1. izraža popolno prepričanost o čem: nesreča se je vsekakor zgodila zaradi malomarnosti; to je vsekakor treba povedati vsem; najpomembnejša hiša tam je vsekakor magistrat / nekaj je vsekakor narobe, ker so vsi tako zadržani; zemlja je tega denarja vsekakor vredna 2. ekspr. poudarja a) zahtevo: knjigo vsekakor prinesi še danes; vsekakor ga vprašaj, kako je to odkril / vsekakor ne pretiravajte s hvalo b) trditev: vsekakor hočejo, da greš z njimi; to stvar bi vsekakor rad kupil / tega vsekakor ne morem razumeti nikakor 3. v medmetni rabi izraža strinjanje, soglasje brez pridržka: še druge vprašaj. Vsekakor, to bom storil; saj ne gre samo zame. Vsekakor da ne // izraža pritrditev: so to tvoji prijatelji? Vsekakor ♪
  17.      vsèmodróst  -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine ♪
  18.      vsèodrešujóč  tudi vsèodrešujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. 1. ki dela, povzroča, da postane kdo deležen popolnega notranjega miru, sprostitve: vseodrešujoča ljubezen; vseodrešujoča vrnitev k zemlji 2. ki vse reši, razreši: vseodrešujoč nauk; vseodrešujoča formula ♪
  19.      vsèoživljajóč  tudi vsèoživljajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse oživlja: vseoživljajoča pomlad / vseoživljajoča svetloba ♪
  20.      vsesáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah 2. ekspr. vpiti, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo vsesáti se s sesalom prodreti v kaj: komar se ji je vsesal v lice; stenice so se vsesale v speče; pren., ekspr. v srce se mu je vsesal strah ● ekspr. njegov pogled se je vsesal v njen obraz nepremično je gledal njen obraz vsesán -a -o: vsesana zmes goriva in zraka ♪
  21.      vsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. (ȃ) 1. s sesanjem spravljati vase: vsesavati z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spravljati v kaj: sesalnik vsesava smeti; stroj vsesava sneg; vsesavati plin 2. ekspr. vpijati, vsrkavati: suha prst je vsesavala vodo / obleka vsesava pot ● ekspr. vsesaval je vsako njegovo besedo pozorno poslušal vsesávati se s sesalom prodirati v kaj: brenclji so se volom vsesavali v vrat; pren., ekspr. misel na smrt se mu vsesava v srce ● ekspr. njegove oči so se vsesavale v naslov knjige nepremično je gledal vanj ♪
  22.      vsíkdar  tudi vsikdàr prisl. (ȋ; ȁ) star. zmeraj, vedno: vsikdar je bil ponosen na sorodstvo, ki ju je vezalo; prizadeval si je biti vsikdar in povsod razumljiv ♪
  23.      vsipávati  -am nedov. (ȃ) vsipati: mlinar vsipava zrnje v grot ♪
  24.      vsŕkati  -am dov. (ŕ ȓ) 1. s srkanjem spraviti vase: vsrkati žlico juhe / ekspr. vsrkati dim vdihniti // z zračnim tokom spraviti v kaj: vsrkati kapljico v cevko; vsrkati plin v aparat 2. sprejeti vase: gaza je vsrkala kri; nekatera vlakna vsrkajo veliko vlage / ekspr. stene vsrkajo zvok udušijo / ekspr. vsrkati vso lepoto narave ● ekspr. vsrkati izkušnje drugih jih sprejeti, upoštevati; ekspr. ladjo je vsrkalo obzorje zakrilo; ekspr. pisal je v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom ki ga je zaznal v zgodnjih otroških letih; ekspr. predstava ga je vsrkala vase popolnoma pritegnila ♪
  25.      vsrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati // z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah 2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke ● ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali ♪

   6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA