Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (526-550)



  1.      zumljáti  -ám nedov.) oglašati se z glasom zum: čebele, čmrlji zumljajo
  2.      žémlja  -e ž (ẹ̑) ovalno oblikovano pecivo iz kvašenega testa z globoko zarezo po dolžini: pojesti za malico žemljo in jogurt; diši po svežih žemljah; zmleti suhe žemlje v drobtine; polovica žemlje / cesarska žemlja hlebčku podobno pecivo, ki ima zgoraj več iz sredine potekajočih polkrožnih zarez; kajzerica; koroška žemlja hlebčku podobno pecivo iz kvašenega testa, ki ima na sredini krogec in iz njega potekajoče zareze; primorska žemlja večja žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa
  3.      žémljast  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri žemlji: žemljasta oblika / cvet, goba žemljaste barve rjavkasto rumene žémljasto prisl.: žemljasto hrustljava skorja
  4.      žémljevka  -e ž (ẹ̑) 1. pecivo iz žemelj, jabolk in jajc: speči žemljevko 2. bot. užitna goba z več svetlo rjavimi klobuki na betu, Albatrellus confluens: nabirati mlade žemljevke
  5.      žémljica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od žemlja: dišeče, sveže žemljice; žemljica z maslom
  6.      žrmljáti  -ám nedov.) redko mleti na žrmlje: žrmljati žito
  7.      žŕmlje  -melj ž mn. () priprava z dvema kamnoma za ročno mletje žita: mleti na žrmlje / dajati zrnje v žrmlje
  8.      ábak  tudi ábakus -a m () 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
  9.      aberácija  -e ž (á) 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
  10.      abrakadábra  -e ž () nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
  11.      abstrúzen  -zna -o prid. () knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje
  12.      a cappélla  [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
  13.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
  14.      adnotácija  -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
  15.      adolescénca  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
  16.      adolescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče
  17.      adolescènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
  18.      adónis  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
  19.      adút  -a m () 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
  20.      aerolít  -a m () petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo
  21.      àgalakcíja  in àgalaktíja -e ž (-) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost
  22.      agnoscírati  -am dov. in nedov. () knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo
  23.      agnóstik  -a m (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik
  24.      agrárec  -rca m () knjiž. 1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce 2. v nekaterih državah član agrarne stranke
  25.      agráren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA