Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (5.008-5.032)



  1.      razmejevánje  -a s () glagolnik od razmejevati: razmejevanje zemljišč / razmejevanje duševnih pojavov; razmejevanje med umskim in fizičnim delom
  2.      razmejeváti  -újem nedov.) določati, označevati mejo med čim: razmejevati zemljišča / razmejevati duševne pojave med seboj / razmejevati dobro od slabega ločevati
  3.      razmejítev  -tve ž () glagolnik od razmejiti: razmejitev zemljišč / upravna razmejitev; razmejitev med državama / razmejitev književnih zvrsti
  4.      razmejíti  -ím dov., razméjil ( í) določiti, označiti mejo med čim: razmejiti zemljišča / razmejiti države / razmejiti realizem in naturalizem / razmejiti dobro od slabega ločiti
  5.      razmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) z merjenjem razdeliti: razmeriti zemljišče razmérjen -a -o: razmerjeni gozdovi
  6.      razmérjati  -am nedov. (ẹ́) z merjenjem deliti na dele: razmerjati zemljišče
  7.      razmezgáti  -ám dov.) ekspr. pomendrati, poteptati: razmezgati svež beton / razmezgati mokro zemljo
  8.      razmísliti  -im dov.) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: vso stvar bo treba še razmisliti; skušal je razmisliti, kaj se dogaja z njim; o teh vprašanjih moramo dobro razmisliti b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: razmisli, kaj bi bilo potrebno storiti; razmislite tudi o tem / dobro razmisli, preden se odločiš // presoditi, oceniti: skušali so razmisliti svoj položaj 2. knjiž. povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo človeka potolaži in razmisli razmíšljen -a -o 1. deležnik od razmisliti: dobro razmišljeno vprašanje 2. ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: razmišljen učenjak; biti razmišljen / razmišljen obraz, pogled / učenci so preveč razmišljeni raztreseni; prisl.: razmišljeno odgovoriti
  9.      razmočíti  -móčim dov. ( ọ́) narediti kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo: dež je razmočil zemljo / razmočiti kruh v mleku razmóčen -a -o: razmočena glina; razmočena tla; popolnoma razmočen
  10.      razmréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razmrežiti zračni promet po vsej državi razmréžiti se rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so se razmrežile v zemlji; pren. utrujenost se mu je razmrežila po obrazu razmréžen -a -o: razmrežene korenine
  11.      raznarodoválnica  -e ž () nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje raznarodovanje: ta šola je bila raznarodovalnica naše mladine
  12.      raznášanje  -a s () glagolnik od raznašati: raznašanje mleka, pošte / raznašanje bolezni
  13.      raznášati  -am nedov. () 1. z nošenjem, prenašanjem delati, da pride kaj na več mest: raznašati časopise, mleko po hišah / s čevlji raznašati blato po stanovanju / ptice raznašajo seme / raznašati bolezni širiti, razširjati // z nošenjem, prenašanjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: raznašati veje / evfem. ugotovili so, da nekdo raznaša blago krade 2. nav. ekspr. razširjati, razglašati: raznašati čenče; raznašati novice po vasi
  14.      razoglávost  -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov
  15.      razoráti  -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja
  16.      razpalíti  in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. ( á; á) star. 1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen 2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil 3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu razpáljen -a -o 1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija 2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje
  17.      razparcelíranost  -i ž () lastnost, značilnost razparceliranega: razparceliranost posestva / zaradi razparceliranosti zemljišč ni mogoča strojna obdelava
  18.      razparcelírati  -am dov. () razdeliti na parcele: razparcelirati zemljišče razparcelíran -a -o: razparcelirano posestvo
  19.      razpásti  -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade // kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik 3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo ◊ fiz. atomsko jedro razpade razpádel -dla -o: ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo
  20.      razpášen  -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti
  21.      razpeljánček  -čka m (á) ptič, goden za letanje: mladi razpeljančki so skušali vzleteti // ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: fant je neizkušen razpeljanček
  22.      razpeljáti  -péljem tudi -ám dov., razpêlji razpeljíte; razpêljal (á ẹ̄, ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljati vrvi, žice / razpeljati trto po zidu 2. narediti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: kos je razpeljal mladiče (iz gnezda); siničke so se razpeljale; pren., ekspr. otroci so se že razpeljali 3. redko razvoziti: razpeljati blago po trgovinah razpelján -a -o: lepo razpeljana vinska trta; vrvi so že razpeljane
  23.      razpeljávati  -am nedov. () razpeljevati: razpeljavati žico / lastovka razpeljava mladiče / redko razpeljavati moko po vasi razvažati
  24.      razpeljeváti  -újem nedov.) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljevati vrvi / razpeljevati vinsko trto po zidu 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je razpeljevala mladiče 3. redko razvažati: razpeljevati gnoj
  25.      razplamenévati  -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plameneti: veter je razplameneval kresove; ogenj se razplameneva; pren. zbirali so somišljenike in razplamenevali boj na tem ozemlju; upor se je čedalje bolj razplameneval

   4.883 4.908 4.933 4.958 4.983 5.008 5.033 5.058 5.083 5.108  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA