Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ml (483-507)
- zemljedélstvo -a s (ẹ̑) knjiž. poljedelstvo, kmetijstvo: vaščani se preživljajo z zemljedelstvom ♪
- zemljekòp -ópa m (ȍ ọ́) zastar. kopač: pri gradnji utrdbe je delalo veliko zemljekopov ♪
- zemljekróg -a m (ọ̑) knjiž., redko zemlja, (vesoljni) svet: sonce obžarja zemljekrog ♪
- zemljeláčen -čna -o prid. (á ȃ) knjiž. ki hlepi po zemlji: zemljelačen vladar ♪
- zêmljelastníški -a -o prid. (é-ȋ) nanašajoč se na lastnike zemlje ali lastništvo nad zemljo: zemljelastniško gospodarjenje / fevdalni zemljelastniški odnosi ♪
- zemljemérec -rca m (ẹ̑) knjiž. geometer, geodet: zemljemerci so premerili gozd ♪
- zemljemérski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. geometrski, geodetski: zemljemerski strokovnjak / zemljemerska dela ♪
- zemljemérstvo -a s (ẹ̑) knjiž. geodezija: metode v zemljemerstvu ♪
- zemljén -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip 2. nar. zahodno lončen: zemljena skleda ♪
- zemljeníca -e ž (í) knjiž. zemljanka: spati v zemljenici ♪
- zemljepís -a m (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem: študirati zemljepis / profesor zemljepisa ♪
- zemljepísec -sca m (ȋ) strokovnjak za zemljepis: bil je upoštevan zgodovinar in zemljepisec ♪
- zemljepísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zemljepis: zemljepisni podatki / zemljepisne razmere; zemljepisna razprostranjenost gozdov / zemljepisni priročnik / zemljepisna šolska ura ♦ geogr. zemljepisna dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; zemljepisna širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku; lingv. zemljepisno ime lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja; toponim zemljepísno prisl.: dolini zemljepisno nista povezani ♪
- zemljepísje -a s (ȋ) star. zemljepis, geografija: zgodovinopisje in zemljepisje ♪
- zemljeslóvec -vca m (ọ̑) star. geolog: v raziskovalni odpravi je bil tudi zemljeslovec ♪
- zemljeslóvje -a s (ọ̑) star. geologija: osnovni pojmi zemljeslovja ♪
- zemljevíd -a m (ȋ) papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu: brati zemljevid; obesiti, razgrniti zemljevid; poiskati kraj na zemljevidu; ravnati se po zemljevidu / zemljevid Slovenije ∙ publ. ta narod so hoteli izbrisati z zemljevida uničiti // s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: astronomski, geološki, meteorološki zemljevid; pren. zemljevid evropskih literatur ♦ geogr. politični zemljevid ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; navt. pomorski zemljevid ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti ♪
- zemljevíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zemljevid: zemljevidne oznake / zemljevidna mapa ♦ bot. zemljevidni skorjevec po skalah rastoč skorjasti lišaj rumene barve, Rhizocarpon geographicum ♪
- zêmljica -e ž (é) ekspr. manjšalnica od zemlja: lunica in zemljica / z ladje so v daljavi zagledali zemljico kopno / ob spominu na umrle naj mu bo lahka zemljica ♪
- zêmljin -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na zemlja 1: zemljina površina / zemljin satelit ♦ astr. Zemljin tir; geol. zemljina skorja zemeljska skorja ♪
- zemljína -e ž (í) knjiž. 1. celina: take vasi ni na nobeni drugi zemljini 2. zemlja, prst: ruda je pokrita z zemljino ◊ grad. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje, navadno kot podlaga za gradbene objekte ♪
- zemljíšče -a s (í) omejen del zemeljske površine: zasaditi zemljišče s sadnim drevjem; trgovati z zemljišči; kamnito, ravno zemljišče; močvirna zemljišča; lega zemljišča glede na sonce / gozdno, travniško zemljišče; kmetijsko zemljišče // tak del glede na lastništvo: na svojem zemljišču si bo postavil hišo; vse zemljišče ima v odročnih krajih vso (obdelovalno) zemljo / državno, občinsko, privatno zemljišče / doto ima v zemljišču ♦ jur. gospodujoče zemljišče v korist katerega obstaja služnostna pravica na drugem zemljišču ♪
- zemljíščen -čna -o prid. (ȋ) star. zemljiški: zemljiščni davek ♪
- zemljíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zemljišče: zemljiška razdelitev / primernost zemljiških in podnebnih razmer za sadjarstvo / zemljiški davek; zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; zemljiška lastnina / zemljiška posest; zemljiški kataster ◊ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja; jur. zemljiška knjiga knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; zgod. zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni
lastnik zemlje s podložniki; zemljiška odveza ukrep leta 1848, s katerim preneha podložništvo; zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota ♪
- zemljíškogospôski -a -o prid. (ȋ-ó) nanašajoč se na zemljiške gospode ali zemljiško gospostvo: zemljiškogosposko gospodarstvo / kmetje so iskali zaslužek zunaj zemljiškogosposkih razmerij ♪
358 383 408 433 458 483 508 533 558 583