Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ml (426-450) 
- spremljeválen -lna -o prid. (ȃ) ki koga, kaj spremlja: spremljevalne vojaške enote / spremljevalni pojavi industrializacije ♪
- spremljeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od spremljevalec: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / bila je redna spremljevalka političnega dogajanja ♪
- spremljevánje -a s (ȃ) glagolnik od spremljevati: spremljevanje otrok v šolo / peti ob spremljevanju kitare ♪
- spremljeváti -újem nedov. (á ȗ) star. spremljati: spremljeval jo je domov / spremljevati koga na klavirju ♪
- sprijemljív -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) sprime, sprijema: sprijemljive smolnate deske / sneg je bil moker in sprijemljiv; sprijemljiva ilovica / pajčevina je sprijemljiva lepljiva ♪
- sprijemljívost -i ž (í) lastnost, značilnost sprijemljivega: sprijemljivost snega / sprijemljivost testa ♪
- stremljênje -a s (é) glagolnik od stremeti: umetniško stremljenje; stremljenje k resnici, svobodi / stremljenje po dobičku ♪
- stremljênjski -a -o (ē) pridevnik od stremljenje: miselne in stremljenjske duševne funkcije ♪
- stremljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki si (zelo) prizadeva za dosego, uresničitev česa: stremljivi učenci; bil je stremljiv in ognjevit fant / stremljiv duh ♪
- stremljívec -vca m (ȋ) knjiž. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: med kolegi je veljal za stremljivca ♪
- stremljívost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost stremljivega: zavedal se je svoje stremljivosti / besedilo brez literarne stremljivosti ♪
- sumljív -a -o prid., sumljívejši (ȋ í) ki vzbuja sum: zaradi svojega vedenja ji je postal sumljiv; sumljiva oseba / sumljive okoliščine; njegovo ravnanje se mi zdi sumljivo / ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna / bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve sumljívo prisl.: sumljivo se vesti / v povedni rabi sumljivo se jim je zdelo, da molči; sam.: če opazite kaj sumljivega, sporočite ♪
- sumljívec -vca m (ȋ) 1. kdor (rad) sumi: sumljivcu je bilo dovolj, da ju je videl skupaj 2. ekspr. sumljiv človek: neki sumljivci se potikajo okoli skladišča; zapreti sumljivca ♪
- sumljívež -a m (ȋ) ekspr. sumljiv človek: sumljiveža so zaprli ♪
- sumljívost -i ž (í) lastnost, značilnost sumljivega človeka: sumljivost neznanih oseb / sumljivost ravnanja ♪
- šémljenje -a s (ẹ́) glagolnik od šemiti: šemljenje otrok za pusta ♪
- šímlja -e ž (ȋ) kobila belkaste barve ♪
- štramljè -éta m (ȅ ẹ́) nar. omejen, neumen človek: pravijo, da je štramlje ♪
- šumljánje -a s (ȃ) glagolnik od šumljati: šumljanje potoka / šumljanje vetra ♪
- šumljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo šumeti: listje šumlja v vetru / šumljati s papirjem / po dolini šumlja bister studenec / dež je tiho šumljal po strehi šumljajoč padal šumljáje: ob poti šumljaje teče potoček šumljajóč -a -e: list papirja je šumljajoč poplesaval po stopnicah; tiho šumljajoči valovi ♪
- šumljàv -áva -o prid. (ȁ á) ki šumlja: šumljavo listje / šumljav veter ♪
- tàmle prisl. (ȁ) tam: glej ga, tamle gre; tamle imamo vse pripravljeno; poberi tamle tisto lopato; tamle nekaj vidim / kje je oče? Tamle na vrtu; tamle v senci počiva; tamle čez, tamle zgoraj so vaški gozdovi / pog. ti tamle, pridi sem ♪
- tàmlele prisl. (ȁ) ekspr. tam, tamle: tamlele sem doma; vprašaj tistega tamlele ♪
- umljív -a -o prid., umljívejši (ȋ í) knjiž. razumljiv, jasen: umljiva razlaga; vse besede so mi umljive; zapleten, težko umljiv / sama po sebi umljiva stvar // razumljiv, logičen: taka reakcija je umljiva umljívo prisl.: zelo umljivo razlagati / v povedni rabi: umljivo je, da nekaterih ni; zdaj mi je vse umljivo / elipt. uspeha so bili veseli, umljivo ♪
- umljívost -i ž (í) knjiž. razumljivost, jasnost: težka umljivost besedila ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526 
