Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (3.876-3.900)


  1.      pijániti  -im nedov. (á ȃ) star. opijanjati, opijati: vino je začelo ljudi pijaniti / njene besede so ga pijanile omamljale ♪
  2.      pìkapòk  in píkapòk in pìka pòk in píka pòk medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ) posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: oglasili so se mlatiči: pikapok, pikapok ♪
  3.      pikapôkati  -am nedov. (ȏ) ekspr. 1. dajati kratke, močne glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: mlatiči so pikapokali; na vseh podih so pikapokali cepci; brezoseb. od jutra do večera je pikapokalo s skednja / pikapokal je z bičem 2. mlatiti s cepci: sosedovi bodo jutri pikapokali ♪
  4.      píkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami // prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika ● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali pikajóč -a -e: pikajoče žuželke ♪
  5.      píkolo  -a m (ȋ) v nekaterih deželah mlajši pomožni natakar, navadno vajenec: pikolo jim je prinesel vino; poklicati pikola ♪
  6.      pínjiti  -im tudi píniti -im nedov. (í ȋ) delati, da se iz smetane izloči maslo: vzela je pinjo in pinjila / pinjiti smetano / pinjiti maslo pínjen -a -o: pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla ♪
  7.      pionír  -ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; jugoslovanski filmski pionirji; pionirji partizanskega gibanja; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza ◊ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del ♪
  8.      pípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) nar. puliti, izdirati: pipati zobe; pipati s korenino vred / pipati korenje, repo; pipal je konju žimo iz repa pípati se potegovati se, puliti se (za kaj): pipati se za zemljo ♪
  9.      pisálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb ∙ zastar. sodni pisalec pisar ♪
  10.      pisátelj  -a m (ȃ) kdor piše romane, povesti, novele: pisatelj piše nov roman; brati črtice, povesti znanega pisatelja; pesniki, pisatelji in kritiki / mladinski pisatelj / Društvo slovenskih pisateljev / nabožni pisatelj pisec ♪
  11.      pisateljeváti  -újem nedov. (á ȗ) pisati romane, povesti, novele: spet je začel pisateljevati; pisateljuje samo v slovenskem jeziku / ekspr. ko so si pripovedovali mladostne dogodivščine, so vselej nekoliko pisateljevali si izmišljali, dodajali ♪
  12.      pisáteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisatelje: pisateljska domišljija; pisateljsko delo / njegovi pisateljski poskusi segajo v otroška leta; mlajši pisateljski rod / pisateljsko društvo ♪
  13.      písec  -sca m (ȋ) kdor kaj piše, napiše: pisec tamkajšnje razmere dobro pozna; anonimni pisec; pisec članka, kronike, scenarija / publ. sestanka se je udeležil tudi pisec teh vrstic jaz / slovenski protestantski pisci // pisatelj: mladinski pisci ♪
  14.      pískati  -am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska // oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način 3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah ● žarg., šport. sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud piskáje: vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati piskajóč -a -e: piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati ♪
  15.      pískrček  -čka m (ȋ) pog. lonček: piskrček s fižolom / piskrček mleka ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ♪
  16.      piščálka  -e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka ♪
  17.      piščánec  -nca m (á) kokošji mladič: piščanci glasno čivkajo; koklja vali, vodi piščance; ukvarjati se z vzrejo piščancev / enodnevni piščanci / jesti piščance / ocvrti, pečeni piščanec ♪
  18.      píšče  -ta stil. piščè -éta s (ȋ; ȅ ẹ́) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca ∙ ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo // mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice // ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu ♪
  19.      píška  -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška ∙ nar. klicati piške kokoši // ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata ♪
  20.      pitálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za krmljenje, pri kateri hrana počasi sama priteka, se vsipa: napolniti pitalnike ♪
  21.      pítati  -am nedov. (ȋ) 1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče // ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari ● ekspr. pitati koga z beračem, izdajalcem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi ◊ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti pítan -a -o: pitani kopuni, prašiči; prim. pitan ♪
  22.      píti  píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo 2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino 3. uživati alkoholne pijače a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo 4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje // zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo 5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje 6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso ● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pijóč -a -e: otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje ♪
  23.      pítnik  -a m (ȋ) agr. sveža mlada koruza za krmljenje živine: njiva pitnika ♪
  24.      pivníca  -e ž (í) nar. vzhodno vinska klet: globoko v zemljo izkopana pivnica ♪
  25.      pláhta  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi ♪

   3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA