Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (3.858-3.882)


  1.      pésknat  -a -o prid. (ẹ̑) peščen: pesknata njiva, zemlja / pesknato dno reke / pesknato dvorišče posuto s peskom / zastar. delati v pesknati jami v peskokopu ♪
  2.      pésmica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od pesem: rad bere pesmice; svoje prve pesmice je objavil v mladinskem listu; pisati pesmice; šaljiva, zabavljiva pesmica / pesmice za otroke / zapeti pesmico; melodija pesmice / žvižgal si je veselo pesmico melodijo / pesmica slavca, škrjančka ● ekspr. take pesmice kar komu drugemu poj ne verjamem ti tega, kar pripoveduješ; ekspr. bomo videli, kakšen bo konec te pesmice kako se bo to končalo; kaj se bo s takim govorjenjem, ravnanjem doseglo ♪
  3.      pesnikováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. slabš. pisati (slabe) pesmi: v mladih letih je pesnikoval pesnikujóč -a -e: pesnikujoči srednješolci ♪
  4.      pést  -í ž (ẹ̑) 1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi // star. roka, prsti: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih 2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal 3. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / redko: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo 4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi 5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti ● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; publ. partizanska vojska je postala udarna pest narodne oblasti udarna (vojaška) moč, sila; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice; pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši, brezobzirnejši ◊ jur., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem ♪
  5.      péstovati  -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
  6.      pestún  -a m (ȗ) 1. star. varuh, negovalec (majhnega) otroka: bil je zelo skrben pestun 2. knjiž. medvedji mladič, ki še živi pri materi: medvedka s pestunom ♪
  7.      pešáčiti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. hoditi peš: v šolo sem vsa leta pešačil; smučišča so lepa, le navkreber je treba pešačiti / rad, veliko pešači // iti peš: pešačil je do avtobusne postaje, zato je utrujen; tja so se peljali, nazaj pa pešačili / kaj bi pešačili, prisedite / mati je pešačila z najmlajšim v naročju ♪
  8.      peščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen ♪
  9.      pétek  -tka m (ẹ́) peti dan v tednu: danes je petek; že od petka dežuje; pogreb bo v petek, 10. februarja; drugi, zadnji petek v aprilu / zgodilo se je v noči od petka na soboto ● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se; ekspr. ta dan je bil zanje črni petek doživeli so veliko nesrečo, neuspeh; ekspr. te čevlje je imel za petek in svetek za delovne in praznične dni; star. držati se, gledati kakor (na) kvatrni, veliki petek žalostno, nejevoljno; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ gled. abonma petek popoldanski abonma za gledališke predstave, koncerte ob določenih petkih popoldne; rel. veliki petek petek pred veliko nočjo, ko se obhaja spomin na Kristusovo smrt ♪
  10.      petêlin  -ína m (é í) 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov 2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi; pločevinast, pozlačen petelin 3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina; družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin 4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo 5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti 6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a) ● nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini v nekaterih deželah petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije ◊ lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans ♪
  11.      péti  pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo ♪
  12.      pévec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
  13.      pévka  -e ž (ẹ́) 1. ženska oblika od pevec: a) mladi pevci in pevke / rada je prepevala, čeprav ni bila pevka / pevka v sosednji hiši je utihnila b) koncertna, operna, zborovska pevka; pevka popevk 2. v zvezi ptica pevka ptica, ki se oglaša z značilnimi melodičnimi glasovi: ptice pevke in druge ptice ◊ muz. koloraturna pevka; zool. pevka manjša sivo rjava ptica s koničastim kljunom, Prunella; planinska pevka ♪
  14.      pévski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pevce ali petje: rad je v pevski družbi / pevska nadarjenost / pevski in plesni vložki v predstavi / pevski zbor; pevska soba, vaja; ustanovili so pevsko društvo ♦ muz. pevski nastavek; pevska linija potek petja 2. zastar. pesniški: pevska umetnost; njegova pevska žila je kmalu usahnila pévsko prisl.: pevsko izšolati mlade pevce; pevsko nadarjeni ljudje ♪
  15.      pháti  phám stil. pšèm nedov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: phati ajdo, ječmen, proso; phati v stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno; nabijati: phati zemljo 3. nar. tlačiti, polniti: phati seno za tramove phán -a -o: tla so bila iz phane zemlje; phano proso ♪
  16.      píčka  -e ž (ȋ) vulg. žensko spolovilo: pička in rit // ženska, zlasti mlada: kdo je tista pička ♪
  17.      pijáča  -e ž (á) 1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače; piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače; vino, voda in druge pijače; kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača; postreči z mrzlimi in toplimi pijačami; njegova najljubša pijača je mleko; umetne pijače; pijača iz svežega sadja; jedi in pijače; mešalec pijač barman / alkoholna, brezalkoholna pijača ♦ gastr. žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju // ed. kar se pije: pijača ga je poživila; skrbeti za jed in pijačo // ed., ekspr. alkoholna pijača: naročiti komu pijačo; plačal je pijačo za celo omizje; ves denar zapravi za pijačo; pog. dal je za pijačo 2. ed. pitje, navadno alkoholnih pijač: pijača ga bo uničila; navaditi se pijače; nezmernost v pijači / vdajati se pijači; utehe je iskal v pijači ● šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; nižje pog. nazaj se držati pri pijači piti manj, kot si kdo želi ♪
  18.      pijàn  -ána -o prid. (ȁ ȃ) 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo // ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino ● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje pijáno prisl.: pijano gledati, se opotekati, plesati ♪
  19.      pijániti  -im nedov. (á ȃ) star. opijanjati, opijati: vino je začelo ljudi pijaniti / njene besede so ga pijanile omamljale ♪
  20.      pìkapòk  in píkapòk in pìka pòk in píka pòk medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ) posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: oglasili so se mlatiči: pikapok, pikapok ♪
  21.      pikapôkati  -am nedov. (ȏ) ekspr. 1. dajati kratke, močne glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: mlatiči so pikapokali; na vseh podih so pikapokali cepci; brezoseb. od jutra do večera je pikapokalo s skednja / pikapokal je z bičem 2. mlatiti s cepci: sosedovi bodo jutri pikapokali ♪
  22.      píkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami // prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika ● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali pikajóč -a -e: pikajoče žuželke ♪
  23.      píkolo  -a m (ȋ) v nekaterih deželah mlajši pomožni natakar, navadno vajenec: pikolo jim je prinesel vino; poklicati pikola ♪
  24.      pínjiti  -im tudi píniti -im nedov. (í ȋ) delati, da se iz smetane izloči maslo: vzela je pinjo in pinjila / pinjiti smetano / pinjiti maslo pínjen -a -o: pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla ♪
  25.      pionír  -ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; jugoslovanski filmski pionirji; pionirji partizanskega gibanja; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza ◊ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del ♪

   3.733 3.758 3.783 3.808 3.833 3.858 3.883 3.908 3.933 3.958  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA