Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (383-407)



  1.      premlatíti  in premlátiti -im dov., prvi pomen tudi premláčen ( á) 1. z mlatenjem (s cepcem) priti z enega konca na drugega: ko snope premlatijo po eni strani, jih obrnejo / dobro premlatiti snope 2. ekspr. natepsti, pretepsti: ker se jim je upiral, so ga premlatili; premlatiti s palico; premlatiti koga kot psa zelo, neusmiljeno; premlatil ga je, da je bil ves črn, pisan; premlatiti koga do nezavesti / domače čete so premlatile napadalce premagale
  2.      premléti  -méljem dov., premêlji premeljíte (ẹ́) 1. z mletjem razdrobiti: premleti zrnje / meso je treba dobro premleti; hrana se v ustih prežveči in premelje / ekspr. dosti žita je že premlel // ponovno zmleti: tropine so premleli in namočili 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: pod točko razno so premleli njegov primer; to stvar bomo še podrobno premleli / premleli so vsako novico / v časopisih so to že stokrat premleli 3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat premlel dogodke zadnjih dni / vedno je vse dobro premlel, preden je odgovoril ● ekspr. danes smo premleli že trideset kilometrov prehodili; ekspr. počakaj, zdaj ti premeljem vse kosti zelo te bom pretepel premlét -a -o: dvakrat premleto meso; obravnavali so že premleta vprašanja; čutil se je kakor premlet ● ekspr. premlete fraze večkrat ponavljane
  3.      premlévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od premlevati: samo s premlevanjem tega vprašanja ne bomo rešili / mučno mu je bilo večno premlevanje istih stvari
  4.      premlévati  -am nedov. (ẹ́) ekspr. 1. pogovarjati se, govoriti o čem: prijatelja sta premlevala novice zadnjih dni; v prvi točki dnevnega reda so premlevali vprašanja uvoza / kar naprej so premlevali iste stvari ponavljali; otroci so v šoli premlevali abecedo se je učili 2. premišljevati: premlevati svoje skrbi, težave; kar naprej nekaj premleva sam pri sebi / začela sta premlevati, kako bo dogodek vplival na odločitev vodstva premlévan -a -o: poslušal je že velikokrat premlevano zgodbo
  5.      prezímljati  -am nedov. (í) knjiž., redko prezimovati: prezimljati na prostem / kakteje bolje prezimljajo v ne prehladnih prostorih / prezimljati cvetlice, zelenjavo
  6.      prezímljenje  -a s () glagolnik od prezimiti: pripraviti gomolje za prezimljenje / prezimljenje zelenjave
  7.      prijemljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da prijeti: zrak ni prijemljiv 2. knjiž. oprijemljiv: zanj obstaja samo to, kar je prijemljivo / pojav je težko prijemljiv določljiv, opredeljiv / ti izsledki niso dovolj prijemljivi prepričljivi; to je pokazal na prijemljivem primeru nazornem, jasnem; sam.: v njegovih besedah ni bilo nič prijemljivega
  8.      primámljati  -am nedov. (á) s privlačnostjo dosegati, da kdo kam prihaja: svetloba primamlja vešče ∙ knjiž., ekspr. tiha glasba mu je primamljala spanec na veke ga je uspavala; knjiž., ekspr. narava ga primamlja privlači
  9.      primomljáti  -ám dov.) nav. ekspr. momljaje priti: fant je primomljal iz hiše / medved je primomljal na jaso
  10.      prizémlje  tudi prizêmlje -a s (ẹ̑; ) 1. del stavbe, dostopen neposredno z zemljišča pred njim, navadno delno ali v celoti pod nivojem zemeljske površine: stanovati v prizemlju 2. astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje: tir s prizemljem v veliki višini
  11.      razkramljáti se  -ám se dov.) ekspr. prijazno, lahkotno se razgovoriti: stari prijateljici sta se razkramljali o svoji mladosti
  12.      razlámljati  -am nedov. (á) redko lomiti: odsekal je suho vejo in jo začel razlamljati
  13.      razumljív  -a -o prid., razumljívejši ( í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumljívo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega
  14.      razumljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razumljivega: spis se odlikuje po razumljivosti; razumljivost razlage / razumljivost besed, znakov / razumljivost telefonskega pogovora razločnost
  15.      razvnemljív  -a -o prid. ( í) knjiž. 1. ki se (hitro) razvname: razvnemljiv človek 2. ki razvname: razvnemljivi opisi dogodkov
  16.      rimlján  -a m () zelo velik golob, ki je slab letalec: gojiti rimljane
  17.      rimljánski  -a -o prid. () nanašajoč se na (stare) Rimljane: rimljanski okus / rimljanska arhitektura rimska
  18.      sámoumljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. samoumeven: to je samoumljiva stvar
  19.      sédemléten  -tna -o [dǝm] prid. (ẹ̄-ẹ̑) 1. star sedem let: sedemletni otroci 2. ki traja sedem let: sedemletna odsotnost / sedemletno šolanje
  20.      sedemlétka  -e [dǝm] ž (ẹ̑) 1. sedemletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: v prvih letih sedemletke se je narodni dohodek zelo povečal 2. od 1946 do 1950 sedemletna osnovna šola: dokončati sedemletko; spremeniti sedemletke v osemletke
  21.      mle  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ) ekspr. sem: semle rad prihaja / sedite semle v naslanjač; poglej semle gor
  22.      semléti  -méljem [sǝm in sem] dov., semêlji semeljíte (ẹ́) nar. zmleti: semleti žito; na drobno semleti
  23.      skomljáti  -ám nedov.) star. mrmrati, momljati: starka je nekaj tiho skomljala; skomljati sam zase ● star. skomljali so, kako stradajo tožili, tarnali; star. skomljati po čem imeti močno željo po čem
  24.      snemljív  -a -o prid. ( í) ki se da sneti, snemati: snemljivi deli motorja; lahko snemljiva rešetka
  25.      sòzemlján  in sòzemljàn -ána m (-; - -á) ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana

   258 283 308 333 358 383 408 433 458 483  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA