Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (3.151-3.175)


  1.      nèproizvóden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od proizvodnega: proizvodne in tako imenovane neproizvodne dejavnosti / neproizvodna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje ♦ ekon. neproizvodno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti ♪
  2.      nèradodáren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba ♪
  3.      nèrávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neravnega: prilagoditi orodje neravnosti zemljišča ♪
  4.      nèrazdeljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazdeljivega: nerazdeljivost ozemlja, posestva ♪
  5.      nèrazdélnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) knjiž. nerazdeljivost: nerazdelnost zemljišča ♪
  6.      nèrazrédčen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni razredčen: nerazredčen kis / nerazredčeno mleko / ekspr. nerazredčena posadka nezmanjšana ♪
  7.      nèrazsódnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nerazsoden človek: mladi nerazsodneži ♪
  8.      nèrazúmen  -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno ♪
  9.      nèrazumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) 1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine 2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva ♪
  10.      nèrazúmnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nerazumnega: nerazumnost živali / nerazumnost take odločitve / star. nerazumnost njegovega govorjenja nerazumljivost, nerazločnost ♪
  11.      nèrazvíden  -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni razviden: nerazvidni znaki // knjiž. nerazumljiv, nerazložljiv: nerazvidni pojavi; nerazvidne trditve ♪
  12.      nèrazvídnost  -i ž (ȅ-í) knjiž. nerazumljivost, nerazložljivost: nerazvidnost pojavov, trditev ♪
  13.      nèrésen  -sna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni resen: neresen človek / neresna zahteva nèrésno prisl.: neresno gledati na problem; službo jemlje precej neresno ♪
  14.      nèrodovíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno ♪
  15.      nèrodovítnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerodovitnega: nerodovitnost tal, zemlje / nerodovitnost sadnega drevja ♪
  16.      nèsamostójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni samostojen: nesamostojen delavec; pri delu je še nesamostojen; mlado, nesamostojno dekle / nesamostojen narod / socialno nesamostojen človek odvisen / nesamostojen del nèsamostójno prisl.: nesamostojno delati kaj ♪
  17.      nèsigúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen ♪
  18.      neskŕben  -bna -o prid. (ŕ r̄) zastar. brezskrben: neskrbni otroci / neskrbna mladost ♪
  19.      neskŕbnost  -i ž (ŕ) zastar. brezskrbnost: mladostna neskrbnost ♪
  20.      nèsodôben  -bna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele ♪
  21.      nèspoznáten  -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi ♪
  22.      nèspoznátnost  -i ž (ȅ-á) knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed ♪
  23.      nèspoznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode ♪
  24.      nèspoznávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivost ∙ ekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo ♪
  25.      nesréča  -e ž (ẹ́) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si je (na glavo) veliko nesrečo; ti si nam prinesel nesrečo / Prešernovi Sonetje nesreče 2. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev: nesreča se je zgodila danes zjutraj; povzročiti, preprečiti nesrečo; zaradi neprevidnosti je prišlo do nesreče; kraj nesreče; posledice, vzroki nesreče / avtomobilska, letalska, prometna nesreča; nesreča pri delu / publ. nesreča je zahtevala smrtno žrtev // dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno: zadela jih je nesreča, pogoreli so; ekspr. nesreče so ga kar naprej teple; da ne bi bilo nesreč, naj stranke ne pustijo goreti plina brez nadzorstva; zaradi nesreče, ki ga je doletela, je začel piti / elementarne nesreče 3. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči 4. ekspr. človek, ki pogosto naredi kaj neprimernega: ta nesreča se je spet napila / kot nagovor nesreča nesrečna, kaj si storil 5. v prislovni rabi izraža a) v zvezi po nesreči da se dejanje zgodi brez določenega namena: po nesreči je dregnil v luč; po nesreči prevrniti, razbiti posodo / to se je zgodilo po nesreči b) v zvezi na nesrečo obžalovanje, sočustvovanje: na nesrečo je premlad, razburljive narave; na nesrečo ga imajo za neumnega ● ekspr. nesreča je hotela, da je izgubil stavo zgodilo se je; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno; ekspr. biti komu v nesrečo povzročati mu neprijetnosti, težave; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno; ekspr. nesreča človeka izmodri; prijatelja spoznaš v nesreči; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim ♪

   3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA