Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (3.076-3.100)


  1.      negódnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov ♪
  2.      nègódnost  tudi nègôdnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost ♪
  3.      negodováti  -újem nedov. (á ȗ) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli ♪
  4.      nègospodárski  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi ♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove ♪
  5.      negoválnica  -e ž (ȃ) avt. delavnica za manjša vzdrževalna dela pri avtomobilih: moderno opremljena negovalnica / avtomobilska negovalnica ♪
  6.      nèharmóničen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́) neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična ♪
  7.      nèhomogén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj ♪
  8.      nehováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪
  9.      nèinformíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni informiran: neinformirana javnost / za neinformiranega bralca problem v članku ni razumljiv ♪
  10.      nèizčíščen  tudi nèsčíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nejasen, neizoblikovan: neizčiščen pesniški izraz; njegov nazor je še neizčiščen; jezikovno in vsebinsko neizčiščeno delo / notranje še neizčiščeni mladi ljudje ♪
  11.      nèizdélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izdelan: neizdelan kip; slika je na eni strani še neizdelana / neizdelani nazori; prevod je slab, neizdelan; oblikovno neizdelano besedilo / ima zelo neizdelano pisavo neizpisano / publ. mlad, še neizdelan človek nedozorel, nezrel ♪
  12.      nèizkúšen  tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen nèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno ♪
  13.      nèizkúšenost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost ♪
  14.      nèizravnánost  tudi nèzravnánost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neizravnanega: neizravnanost uvoza in izvoza / knjiž. duševna neizravnanost mladih ljudi neuravnovešenost ♪
  15.      nèizúrjen  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni izurjen: za neizurjenega plezalca je ta vzpon pretežek / še neizurjeni glasovi mladih pevcev ♪
  16.      nèizvájan  -a -o prid. (ȅ-ā) ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese; neizvajana skladba mladega avtorja ♪
  17.      nèizvéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) zastar. negotovost, nejasnost: težko je prenašala ločitev in neizvestnost; neizvestnost glede nadaljnje usode / neizvestnost in mračnost v njegovih mladostnih delih ♪
  18.      nèizvéžban  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. neizurjen: v streljanju so bili mladi vojaki še neizvežbani ♪
  19.      nèizživét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena 2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje ♪
  20.      nèizžívljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizživet: umrl je mlad, neizživljen / pesnikov talent je ostal neizživljen / neizživljena ljubezen / neizživljena telesna moč ♪
  21.      nèják  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) star. šibek, slaboten: mlad je še in nejak / nejako telo ♪
  22.      nékaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat // izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo 2. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti 3. ekspr. izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže ● ekspr. ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto dinarjev, nekaj več ali manj približno ♪
  23.      néki  tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄) 1. ki je a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks tovariš b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen ♪
  24.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  25.      nèkmèt  -kméta m, im. mn. nèkmétje stil. nèkméti (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) kdor ni kmet: last, zemlja nekmetov ♪

   2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA