Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (301-325)


  1.      oprémljati  -am nedov. (ẹ́) 1. načrtno dajati, razpostavljati pohištvo in druge predmete v kak prostor: ko je vstopil, so ravno opremljali sobo; pomagal jim je opremljati stanovanje // nav. ekspr. kupovati, preskrbovati tako pohištvo in druge predmete: nasveti tistim, ki opremljajo stanovanje; opremljati si samsko sobo 2. delati, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremljati učilnice / opremljati hišo z odtočnimi cevmi // dajati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: tovarna opremlja svoje avtomobile s posebnimi kolesi 3. delati, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremljati jamarsko skupino; armada se opremlja s sodobnim orožjem 4. publ. dajati (k) čemu še kaj; dodajati: predavanja rad opremlja s citati; opremljati spis s svojimi pripombami ♪
  2.      oprémljenost  -i ž (ẹ̑) stanje opremljenega: omogočiti šoli boljšo opremljenost; tehnična opremljenost podjetja; opremljenost s stroji; publ. komunalna opremljenost nove soseske urejenost, ureditev / izboljšati opremljenost avtomobila / dobra opremljenost čet ♪
  3.      opremljeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z opremljanjem: opremljevalec je izbral temno pohištvo in starinske svetilke / knjigo je opremil izkušen opremljevalec ◊ film., rad. kdor dodaja radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume ♪
  4.      oprijemljív  -a -o prid., oprijemljívejši (ȋ í) knjiž. 1. s čuti zaznaven: zakoni oprijemljivega sveta; pren. oprijemljiva zaznava, predstava // določljiv, opredeljiv: pojav je dovolj oprijemljiv / poiskati oprijemljiv primer 2. ki se rad oprime: oprijemljivo blago oprijemljívo prisl.: spomin je oprijemljivo blizu; sam.: rad bi kaj oprijemljivega ♪
  5.      oprijemljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost oprijemljivega: oprijemljivost dokaza ♪
  6.      osámljati  -am nedov. (á) onemogočati komu stike, povezavo z drugimi: takratne razmere so osamljale ljudi / bogastvo osamlja osámljati se knjiž. izgubljati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se osamlja; družabno se osamljati ♪
  7.      osámljen  -a -o prid. (ȃ) 1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam // ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek osámljeno prisl.: živel je zelo osamljeno; prim. osamiti ♪
  8.      osámljenec  -nca m (ȃ) nav. ekspr. osamljen človek: osamljenca so našli mrtvega; zagrenjen osamljenec / biti osamljenec in odtujenec / ta poduhovljeni osamljenec ni čutil potrebe, da bi se približal drugim ♪
  9.      osámljenje  tudi osamljênje -a s (ȃ; é) glagolnik od osamiti: osamljenje kužnega bolnika / ukrepi za osamljenje sovražne države / osamljenje mikroba ♪
  10.      osámljenka  -e ž (ȃ) ženska oblika od osamljenec: zapuščena osamljenka ♪
  11.      osámljenost  -i ž (ȃ) stanje osamljenega: otresti se žalosti in osamljenosti; razmere so ljudi prisilile v osamljenost; občutek osamljenosti // lastnost, značilnost osamljenega: osamljenost pojava / strah pred osamljenostjo starih let ♪
  12.      osámljenost  tudi osamljênost -i ž (ȃ; é) stanje osamljenega: družbena osamljenost / živeti v gospodarski in politični osamljenosti ♪
  13.      osamljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko osamljati: mati je otroka osamljevala; kadar je bil užaljen, se je osamljeval ♪
  14.      ósemléten  -tna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ẹ̑) 1. star osem let: osemleten deček; že osemleten je moral pasti krave 2. ki traja osem let: osemletna odsotnost / osemletno šolanje / nekdaj osemletna gimnazija; osemletna šolska obveznost; osemletna osnovna šola osnovna šola, v kateri traja izobraževanje osem let ♪
  15.      osemlétka  -e [sǝm] ž (ẹ̑) osemletna osnovna šola: dokončati osemletko; nižji, višji razredi osemletke; ta šola sprejema učence z dokončano osemletko / pog. imeti samo osemletko osnovnošolsko izobrazbo ♪
  16.      osemlétkar  -ja [sǝm] m (ẹ̑) pog. učenec osemletne osnovne šole: ta časopis berejo predvsem osemletkarji / ekspr. to ve vsak osemletkar / nekateri letošnji osemletkarji bodo nadaljevali šolanje absolventi te šole ♪
  17.      osúmljati  -am nedov. (ú) vzbujati, izražati sum o kom: nikoli ni osumljal ljudi / osumljali so jih, da imajo zveze s partizani sumili ♪
  18.      osúmljenec  -nca m (ȗ) kdor je osumljen: sumijo, da je bil požar podtaknjen in so osumljenca že priprli; politični osumljenci ♪
  19.      osúmljenka  -e ž (ȗ) ženska, ki je osumljena: objavili so opis osumljenke ♪
  20.      ozémlje  -a s (ẹ̑) večji del zemeljske površine: naseliti ozemlje severno od Drave; to ozemlje je zasedel okupator; slaba prometna povezanost tega prostranega ozemlja / potresno ozemlje področje // navadno s prilastkom ta del glede na pripadnost kaki upravni, politični enoti: osvoboditi slovensko ozemlje; država poveča svoje ozemlje; rimska oblast je segala na ozemlje današnje Jugoslavije / državno ozemlje; slovensko etnično ozemlje; osvobojeno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje pod upravo narodnoosvobodilnih odborov; po drugi svetovni vojni Svobodno tržaško ozemlje ♦ zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije ♪
  21.      ozemljílo  -a s (í) elektr. del ozemljitvene naprave, ki se položi v zemljo ♪
  22.      ozemljítev  -tve ž (ȋ) elektr. 1. zveza prevodnega dela električne naprave z zemljo: pravilna ozemljitev televizijske antene, strelovoda; naprava brez ozemljitve / opraviti ozemljitev radijskega sprejemnika 2. ozemljitvena naprava: izključiti, poškodovati ozemljitev ♪
  23.      ozemljíti  -ím dov., ozémljil (ȋ í) elektr. zvezati prevodni del električne naprave z zemljo: ozemljiti radijski aparat, električni štedilnik ozemljèn -êna -o: pravilno ozemljena televizijska antena ♪
  24.      ozemljítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ozemljitev: ozemljitvena dela / ozemljitvena naprava naprava, ki povezuje prevodni del električne naprave z zemljo ♪
  25.      podjármljati  -am nedov. (á) ekspr. dobivati nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmljati sosednje dežele // dobivati nad kom oblast, gospostvo sploh: podjarmljal je svoje sodelavce ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA