Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (233-257)


  1.      momljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti: jezno je hodil po sobi in momljal sam zase; momljal je in kimal; momljal je, kakor bi se prebujal iz spanja // nerazločno, bolj tiho govoriti, pripovedovati: momljati molitve; starec je momljal nekaj predse; dobro je, je momljal s polnimi usti 2. oglašati se z nizkim, bolj tihim glasom: medved preteče momlja 3. ekspr. jesti (s stisnjenimi ustnicami): otrok momlja skorjico kruha ● med spanjem je otrok momljal z ustnicami premikal ustnice momljáje: momljaje je nekaj vprašal momljajóč -a -e: momljajoč glas; momljajoče renčanje medveda; momljajoča usta; prisl.: momljajoče govoriti ♪
  2.      mrmljáti  -ám nedov. (á ȃ) knjiž. mrmrati: nekaj je mrmljal sam pri sebi / dala je roko in mrmljala vljudnostne fraze / voda mrmlja ♪
  3.      nalómljenost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nalomljenega: nalomljenost stebla / ekspr. ubitost in nalomljenost življenja ♪
  4.      namlátek  -tka m (ȃ) redko kar se namlati: letos se z namlatkom ne morejo pohvaliti ♪
  5.      namlatíti  in namlátiti -im dov., prvi pomen tudi namláčen (ȋ á) 1. z mlatenjem priti do določene količine česa, navadno žita: namlatiti deset mernikov pšenice / letos smo veliko namlatili 2. ekspr. natepsti, pretepsti: namlatil ga je, da ni mogel vstati / zavezniki so namlatili fašiste premagali ● ekspr. take jim je namlatil, da niso za nikamor jim je povedal ♪
  6.      namléti  -méljem dov., namêlji nameljíte (ẹ́) 1. z mletjem priti do določene količine česa: namleli so veliko moke / namleti sadje za žganje 2. slabš. reči, povedati: namlela mu je vse mogoče reči ♪
  7.      našémljenec  -nca m (ẹ̑) nav. slabš. našemljen človek: smejati se našemljencem ♪
  8.      našémljenost  -i ž (ẹ̑) slabš. stanje našemljenega človeka: bil je smešen v svoji našemljenosti ♪
  9.      nèdojemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da dojeti: nedojemljiva poezija; nedojemljiva stvar / knjiž., ekspr. preleteti nedojemljive daljave zelo velike ♪
  10.      nèdojemljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nedojemljivega: nedojemljivost njegove poezije je bralce odbijala ♪
  11.      nèdoúmljen  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni doumljen: nedoumljeno bistvo vprašanja / nedoumljena umetniška osebnost ♪
  12.      nèdoumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko nèdoumljívo prisl.: svet je bil zanj nedoumljivo velik ♪
  13.      nèdoumljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nedoumljivega: nedoumljivost misli ♪
  14.      nèobjemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. zelo velik: neobjemljiva prostranost / neobjemljiva sreča ♪
  15.      nèodjemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) redko neodvzemljiv: neodjemljiva pravica ♪
  16.      nèodvzemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme odvzeti: neodvzemljiva posest / neodvzemljive dolžnosti, pravice ♪
  17.      nèomláčen  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni omlačen: neomlačeno žito ♪
  18.      nèomláten  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni omlaten: neomlateno žito ♪
  19.      nèoprémljen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni opremljen: oddaja neopremljeno sobo; stanovanje je še neopremljeno / z učnimi pripomočki neopremljena šola ♪
  20.      nèoprémljenost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neopremljenega: neopremljenost stanovanja / neopremljenost naselja z ustreznimi napravami ♪
  21.      nèoprijemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv / težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega ♪
  22.      nèpojmljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nerazumljiv: nepojmljiv pojav; nepojmljiva razlaga / njegova trditev je nepojmljiva / ekspr. dela z nepojmljivim zanosom nèpojmljívo prisl.: bila je nepojmljivo vznemirjena in zbegana ♪
  23.      nèpojmljívost  -i ž (ȅ-í) knjiž. nerazumljivost: nepojmljivost ideje, pojava ♪
  24.      nèposnemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo ∙ redko dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne nèposnemljívo prisl.: neposnemljivo prikazati kaj; neposnemljivo lep prizor ♪
  25.      nèprelomljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne sme prelomiti, prekršiti: neprelomljiva obljuba, prisega / neprelomljiv zakon neprekršljiv ♪

   108 133 158 183 208 233 258 283 308 333  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA