Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (183-207)


  1.      domlatíti  in domlátiti -im dov., tudi domláčen (ȋ á) končati mlačev: domlatili smo že včeraj ♪
  2.      domlátki  in dómlatki -ov m mn. (ȃ; ọ́ ọ̄) nar. vzhodno pojedina po končani mlačvi: obhajati, prirediti domlatke ♪
  3.      doumljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da doumeti: lahko doumljiv tekst; smisel njegovih besed je težko doumljiv; fantu to ni bilo doumljivo ♪
  4.      doumljívost  -i ž (í) lastnost doumljivega: lahka doumljivost povesti // sposobnost doumevanja: človeška doumljivost; njegova doumljivost je velika ♪
  5.      drámljenje  -a s (á) glagolnik od dramiti: dramljenje iz omame / dramljenje lovske strasti ♪
  6.      dremljív  -a -o prid. (ȋ í) redko dremav: dremljivi otroci ♪
  7.      drómlja  -e ž (ọ̑) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja ♪
  8.      drómljati  -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi ♪
  9.      drúmljati  -am nedov. (ȗ) igrati na dromljo; dromljati: znal je zelo lepo drumljati ♪
  10.      dvómljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od dvomiti: po dolgem dvomljenju in premišljevanju je ponudbo le sprejel ♪
  11.      dvomljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki vzbuja dvom: uspeh akcije je še dvomljiv; dvomljiva kakovost; dajal je dvomljive obljube; dvomljiva prognoza bolezni / ne hodi v hribe ob tako dvomljivem vremenu nestalnem 2. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: to so dvomljivi ljudje; pogosto so ga videvali v družbi dvomljivih žensk / tekst dvomljive vrednosti / svoj cilj je skušal doseči tudi z nekoliko dvomljivimi sredstvi ◊ ekon. dvomljiva terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi; šah. pozicija črnega je zelo dvomljiva dvomljívo prisl.: dvomljivo si ga je ogledoval / v povedni rabi še zmeraj je dvomljivo, ali se bo to srečno končalo ♪
  12.      dvomljívec  -vca m (ȋ) kdor dvomi: dvomljivci so umolknili pred argumenti; prepričal je še zadnje dvomljivce / verski dvomljivec / v globini duše je bil dvomljivec ♪
  13.      dvomljívka  -e ž (ȋ) ženska, ki dvomi: nezaupljiva dvomljivka ♪
  14.      dvomljívost  -i ž (í) lastnost dvomljivega: dvomljivost njegove odločitve se je s tem še povečala / znamenja moralne dvomljivosti ♪
  15.      glúmljenje  -a s (ū) glagolnik od glumiti: glumljenje blaznosti ♪
  16.      grmljáva  -e ž (ȃ) redko grmenje: nevihta z bliski in grmljavo ♪
  17.      grmljávica  in gŕmljavica -e ž (ȃ; ȓ) 1. oddaljeno, komaj slišno grmenje: bliski in grmljavica / grmljavica topov 2. nar. vzhodno grmenje: bobneča grmljavica ♪
  18.      hámletovski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom; hamletovsko vprašanje ♪
  19.      hámletski  -a -o prid. (ȃ) hamletovski: hamletsko vprašanje ♪
  20.      hramljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko šepati: dedek je hramljal proti koči ♪
  21.      izkramljáti  -ám dov. (á ȃ) redko kramljaje povedati: izkramljala je svojo življenjsko zgodbo izkramljáti se ekspr. povedati vse, kar človeka zanima, vznemirja: prijatelja sta se končno izkramljala do mile volje ♪
  22.      izmámljati  -am tudi zmámljati -am nedov. (á) ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do česa: izmamljati denar od prijateljev; prim. zmamljati ♪
  23.      izmlada  gl. zmlada ♪
  24.      izmomljáti  -ám tudi zmomljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, momljaje reči, povedati: nazadnje je nekaj izmomljal; ne bodi hud, je izmomljal ♪
  25.      izpodmleti  ipd. gl. spodmleti ipd. ♪

   58 83 108 133 158 183 208 233 258 283  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA