Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ml (176-200) 
- célozemlják -a m (ẹ̄-á) jur., nekdaj lastnik celega grunta ♪
- četŕtzemlják -a m (ȓ-á) jur., nekdaj lastnik četrtine grunta: sin četrtzemljaka ♪
- črmljèn -êna -o prid. (ȅ é) nar. rdečkast: oči pod črmljenimi obrvmi so se mu kar vidoma udirale (I. Potrč) ♪
- dímlje -melj ž mn. (ȋ ȋ) anat. spodnji del trupa med trebuhom in stegni: bolečine v dimljah ♪
- dímljenje -a s (ȋ) glagolnik od dimiti: dimljenje klobas / dimljenje čebel / vzroki dimljenja pri dizlovih motorjih ♪
- dojemljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki hitro dojema: dojemljiv človek / bister, dojemljiv duh // knjiž., navadno v zvezi z za dovzeten, sprejemljiv: nekateri učenci niso dojemljivi za vzgojne ukrepe / mladenič je bil za lepoto močno dojemljiv 2. ki se da dojeti: njegova poezija je težko dojemljiva; čutno dojemljive stvari / to mu je treba prikazati na dojemljiv način ♪
- dojemljívost -i ž (í) lastnost, značilnost dojemljivega človeka: fant je obdarjen z izredno dojemljivostjo; pri pisanju je treba upoštevati otroško dojemljivost; dojemljivost učencev / to presega okvir normalne človeške dojemljivosti // knjiž., navadno v zvezi z za dovzetnost, sprejemljivost: preseneča nas velika dojemljivost obiskovalcev za moderna gledališka dela ♪
- domlatíti in domlátiti -im dov., tudi domláčen (ȋ á) končati mlačev: domlatili smo že včeraj ♪
- domlátki in dómlatki -ov m mn. (ȃ; ọ́ ọ̄) nar. vzhodno pojedina po končani mlačvi: obhajati, prirediti domlatke ♪
- doumljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da doumeti: lahko doumljiv tekst; smisel njegovih besed je težko doumljiv; fantu to ni bilo doumljivo ♪
- doumljívost -i ž (í) lastnost doumljivega: lahka doumljivost povesti // sposobnost doumevanja: človeška doumljivost; njegova doumljivost je velika ♪
- drámljenje -a s (á) glagolnik od dramiti: dramljenje iz omame / dramljenje lovske strasti ♪
- dremljív -a -o prid. (ȋ í) redko dremav: dremljivi otroci ♪
- drómlja -e ž (ọ̑) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja ♪
- drómljati -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi ♪
- drúmljati -am nedov. (ȗ) igrati na dromljo; dromljati: znal je zelo lepo drumljati ♪
- dvómljenje -a s (ọ̄) glagolnik od dvomiti: po dolgem dvomljenju in premišljevanju je ponudbo le sprejel ♪
- dvomljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki vzbuja dvom: uspeh akcije je še dvomljiv; dvomljiva kakovost; dajal je dvomljive obljube; dvomljiva prognoza bolezni / ne hodi v hribe ob tako dvomljivem vremenu nestalnem 2. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: to so dvomljivi ljudje; pogosto so ga videvali v družbi dvomljivih žensk / tekst dvomljive vrednosti / svoj cilj je skušal doseči tudi z nekoliko dvomljivimi sredstvi ◊ ekon. dvomljiva terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi; šah. pozicija črnega je zelo dvomljiva dvomljívo prisl.: dvomljivo si ga je
ogledoval / v povedni rabi še zmeraj je dvomljivo, ali se bo to srečno končalo ♪
- dvomljívec -vca m (ȋ) kdor dvomi: dvomljivci so umolknili pred argumenti; prepričal je še zadnje dvomljivce / verski dvomljivec / v globini duše je bil dvomljivec ♪
- dvomljívka -e ž (ȋ) ženska, ki dvomi: nezaupljiva dvomljivka ♪
- dvomljívost -i ž (í) lastnost dvomljivega: dvomljivost njegove odločitve se je s tem še povečala / znamenja moralne dvomljivosti ♪
- glúmljenje -a s (ū) glagolnik od glumiti: glumljenje blaznosti ♪
- grmljáva -e ž (ȃ) redko grmenje: nevihta z bliski in grmljavo ♪
- grmljávica in gŕmljavica -e ž (ȃ; ȓ) 1. oddaljeno, komaj slišno grmenje: bliski in grmljavica / grmljavica topov 2. nar. vzhodno grmenje: bobneča grmljavica ♪
- hámletovski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom; hamletovsko vprašanje ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276 
